Ita Rina se je rodila 7. julija 1907 z imenom Ida Kravanja. Njen oče je bil železniški uradnik, mama pa gospodinja. Starša sta se spoznala v Trstu, po poroki pa sta se preselila v Divačo, kjer se jima je poleg Ite rodila še mlajša hči Danica. Ita je bila že kot otrok zelo živahna, še posebej rada pa je plesala.

Ob začetku prve svetovne vojne se je družina preselila v Ljubljano, kjer je Ita obiskovala osnovno šolo. Ker je njen oče vedel, kako navdušena je nad plesom in igro, ji je za osmi rojstni dan podaril knjigo Otroški oder, ki jo je povsem prevzela. Na podlagi prebranega se je v njej utrnila ideja, da bo imela svoje lastno gledališče, k sodelovanju pa je povabila svoje vrstnike, ki so bili njeni soigralci. Z veseljem je prirejala otroške nastope in tedaj je v njej zrasla goreča želja, da bi postala igralka. Po osnovni se je vpisala na trgovsko šolo.


Lepotno tekmovanje ji je odprlo vrata v igralski svet

Vrstnice so občudovale Itino lepoto. Ko je leta 1926 izšel razpis za jugoslovansko lepotno tekmovanje, jo je nanj na skrivaj prijavila ena od prijateljic. Naposled se je Ita uvrstila v ožji izbor in povabljena je bila v Zagreb, kjer se je odvil dogodek.

Na lepotnem tekmovanju sicer ni zmagala, so se ji pa s to potezo odprla številna vrata. Vrstiti so se začele ponudbe za delo v snemalnih studijih. Tako so jo med drugim povabili na snemanje v Berlin. Ita je ponudbo zgrabila z obema rokama, saj je v njej videla potencial, da uresniči svoje otroške sanje, vendar se je v Nemčijo odpravila na skrivaj, saj je vedela, da bi njena mama temu odločno nasprotovala.

Predstavitev knjige in dokumentarnega filma o Iti Rini iz leta 2007. Foto: Dušan Grča

Erotikon in svetovna slava

V Berlinu je dobila vlogo v mladinskem filmu z – glede na njeno situacijo – ironičnim naslovom Kar zamolče otroci svojim staršem. Kmalu po vstopu v filmsko industrijo so ji predlagali spremembo imena, saj je bilo ime Ida Kravanja v tujini težo izgovorljivo. Ogrela se je za ime Ita Rina. Njen prvi film je bil zanjo odlična odskočna deska. Filmski kritiki so o njej pisali same lepe besede, prijel pa se je je tudi vzdevek jugoslovanska kraljica lepote.

Igrala je tudi v filmu Erotikon, ki ji je prinesel svetovno slavo. Naenkrat so vsi govorili o njej. Postala je zvezda in ponudbe za vloge v filmih so se vrstile kot po tekočem traku. Dober glas o njej je zaokrožil tudi do Amerike. Med drugim je prejela ponudbo iz Hollywooda, vendar jo je zavrnila.

»Pred nekaj meseci sem dobila ponudbo od Paramounta, a sem jo zavrnila, ker sem privatno zelo navezana na Berlin. Iz istega razloga sem zavrnila tudi ponudbo Universala, ki mi jo je osebno izročil predstavnik tega podjetja. Mlada sem še. Če bo priložnost, bom še vedno lahko šla v Ameriko,« je tedaj utemeljila svojo odločitev.


Ponovno vabilo Hollywooda

Kasneje je igrala tudi v nemškem filmu Pomlad se budi in ponovno požela val pozitivnih kritik. Nastopila je tudi v zvočnem filmu Kralj valčka, leta 1930 pa še v filmu Valovi strasti.

Ponovno so se začele vrstiti tudi ponudbe iz Hollywooda. V eni izmed njih so ji ponudili sodelovanje za tri leta, vendar se ji je zdelo to predolgo obdobje, zato jim je pisala, da je pripravljena priti zgolj za šest mesecev. Ko so ji poslali pogodbo za šest mesecev, so pustili polje s honorarjem prazno in ji predlagali, da sama napiše, kolikšno plačilo si želi prejeti. Ker jo je vmes minila želja, da bi šla delat tako daleč, je namenoma vnesla precej visok znesek, da bi jo zavrnili, vendar se to ni zgodilo in vse je bilo že pripravljeno na njen prihod. Tedaj pa je njene načrte prekrižala ljubezen, saj je v tistem času spoznala svojega bodočega moža.

»Vse je resnično spominjalo na pravi beg. Ameriški producenti so me čakali v Berlinu. Imeli so že karte za ZDA. Vendar v Berlinu nisem bila sama. Zaljubila sem se. Za to so krivi moji obiski kavarne v ulici Heidelberg v Berlinu, kjer so se zbirali Jugoslovani. Tam sem spoznala visokega črnega mladeniča Beograjčana Miodraga Džordževića. Ko je izvedel, da odhajam, ni hotel govoriti z mano. Rekel je, da lahko izbiram; on ali Hollywood.« 

Doprsni kip Ite Rine v Divači. Foto: Jože Suhadolnik

Selitev v Beograd

Ita se je odločila za Miodraga, s katerim se je leta 1931 tudi poročila. Še naprej je veliko časa preživela v Nemčiji, kjer je sprejemala take in drugačne filmske vloge, vendar je tik pred drugo svetovno vojno dobila svarilo, naj se raje preseli v Beograd. Tudi sama je zaznala, da je bil nacizem v porastu in da je bila kot tuja igralka čedalje manj zaželena, zato je upoštevala namig. Le nekaj dni po selitvi je Nemčija napadla Poljsko in druga svetovna vojna se je začela.

V času vojne je rodila sina Milana in hčerko Tijano ter se povsem posvetila družini. Po koncu vojne se je zaposlila kot filmska svetovalka. V njej je sicer še vedno tlela želja, da bi nastopila še v kakšnem filmu, vendar s svojimi skoraj 40 leti za filmsko industrijo ni bila več tako privlačna. Vloge so tako raje ponujali njenim mlajšim kolegicam.


»Ni lahko biti igralec, verjemite mi.«

Leta 1960 je dobila še zadnjo vlogo v filmu. Šlo je za film z naslovom Atomic War Bride, kjer je igrala mamo glavne junakinje. S 55 leti se je upokojila in ob tem dejala: »Ko človek enkrat globoko v sebi začuti, da je zgodba končana, je najbolje, da posluša samega sebe. Ni lahko biti igralec, verjemite mi.«

Ko so jo kasneje vprašali, če ji je bilo kdaj žal, da ni šla nikoli v Hollywood, je priznala, da bi res morala izkoristiti priložnosti, ki so se ji tedaj ponujale. Takrat je menila, da ima, kar se tiče igralske kariere, še vse pred sabo, vendar pa je druga svetovna vojna naredila svoje in jo oropala za številne priložnosti. Rina je umrla v starosti 72 let v Budvi, kjer je zadnja leta svojega življenja preživela z možem.