Divje gozdne maline se pojavljajo skoraj po vsej Evropi. Že od 16. stoletja jih profesionalno vzgajajo v deželah okoli Sredozemskega morja, predvsem v Italiji in Grčiji. Ob koncu 19. stoletja je bilo popisanih več kot 400 sort. V Sloveniji ni kraja, kjer ne bi uspevale, le pravo jaso ali poseko morate najti. Naužili se boste svežih pa še domov jih boste lahko odnesli. Seveda pa je najlepše, če jih gojimo kar sami doma, uspevajo lahko tudi na terasi ali celo v koritu na balkonu.
V gozdu spada malina v skupino podrastja, rada ima rahlo senco, zaščito pred vetrom in nekoliko kislo, vlažno zemljo, ki mora biti za optimalno rast dobro prepustna. Z ilovico mešana zemlja je zelo cenjena. Če se boste odločili za sajenje doma, je najboljši čas september, oktober ali začetek pomladi. Sadike posadite v razmiku od 40 do 60 centimetrov. Po potrebi lahko veje podprete z opornimi žicami. Samostojna malina na gredi ali v zabojčku potrebuje okoli sebe nekaj prostora, da se lepo razraste. Po sajenju skrajšajte lesene veje do približno pol metra, kar bo preprečilo lomljenje v vetru in spodbudilo rast poganjkov s popki. Ko so novi poganjki dolgi približno 20 do 25 centimetrov, lahko stare veje odrežete do tal. Poletne maline nosijo sadeže na lesenih, enoletnih vejah, jesenske pa jih imajo na poganjkih, ki so nastali med rastjo.
Zdravilne lastnosti
Maline vsebujejo vitamina C in B, kalij, kalcij, magnezij, fosfor, riboflavin in vlaknine. Ugodno vplivajo tudi na rodila ter odstranjujejo sluz in toksine. Sok naj bi bil dober za srce. Vsebujejo veliko vitamina A, zato so učinkovito naravno sredstvo proti okvaram oči in za dober vid. Že v kitajski medicini so jih uporabljali pri slabi ostrini vida in kurji slepoti. Visoka koncentracija rutina krepi ožilje v očeh in skrbi za zadosten dotok hranilnih snovi. Zaradi vitamina C so zelo priporočljive kot antioksidant. Zavirajo in preprečujejo krvavitve v telesu, denimo iz nosu ali dlesni. V azijskem zdravilstvu so uporabljali maline za preprečevanje močnih krvavitev med menstruacijo. Delujejo tudi odvajalno, čistijo črevesje, pomagajo pri težavah z mehurjem in ledvicami ter odpravljajo zaprtost. Vsebujejo veliko vitamina B7, ki prenaša žveplo, odgovorno za bleščeče in polne lase ter napeto in prožno kožo.
V zdravilstvu radi uporabljajo malinov sok kot dodatek k zdravilom, ki bi imela sicer izredno neprijeten okus. Iz listov in cvetočih poganjkov lahko pripravimo okusen čaj, ki ima dragocen zdravilni ni učinek. Rahlo krči in pomaga pri vnetjih želodca in črevesja, pri driski in hemoroidih. Učinkovit je tudi pri kašlju in hripavosti. V preteklosti so ga rade uporabljale porodne babice, ker lajša začetne in krepi potisne porodne krče. Plodovi so zelo priporočljivi za sladkorne bolnike in pri protinu.
Učinkovito lahko pomagajo v boju s kilogrami, saj imajo majhno kalorično vrednost in enega najnižjih glikemičnih indeksov med sadeži, kar vse pripomore k pridobivanju vitke linije.
Obiranje in nakup
Odvisno od pomladnih temperatur dozorijo julija, najkasneje avgusta. Ko dobijo lepo roza barvo, jih lahko oberete. Sadež vedno utrgajte s pecljem, sicer izteka sok zaradi teže nabranih sadežev v obiralni košarici. Med nabrane plodove položite tudi nekaj lepih malinovih listov.
Vedno nabiramo zrele, saj obrane ne zorijo več. Slabo prenašajo transport, sadeži pa v košaricah ne smejo biti natlačeni. Tudi sicer se zelo hitro pokvarijo. V hladilniku zdržijo le dan ali dva, potem začnejo plesneti, zato jih je treba pojesti čim hitreje.
Pri nakupu bodimo pozorni, ali je na dnu košarice kaj soka, ki bi nakazoval, da so v prodaji že nekaj dni. Preverimo tudi, ali imajo živo barvo. Zaradi občutljivosti jih kupujmo v manjših, 250-gramskih košaricah. Zelo hitro vsrkajo vodo, zato hitro izgubijo okus, torej jih raje ne peremo, ampak le stresemo, da popadajo ven morebitne žuželke, nato pa jih lahko še obrišemo z vlažno krpo.
Zamrzovanje ne vpliva pomembno na njihovo antioksidativno aktivnost, saj se odlično obnesejo v zamrzovalniku. Prej jih previdno in na lahno operite in osušite. Zložite jih na podlago v eni sami plasti in zamrznite, šele potem jih preložite v vrečke. Če jim boste dodali malo limonovega soka, bodo bolje ohranile barvo.
Uporaba v kulinariki
Maline so seveda najokusnejše sveže, veliko pa jih predelajo v sokove in marmelade. Iz njih delamo napitke, sladoled, torte, pite in številne druge sladice. Zunaj sezone so najboljše kot malinovec, sok, ki razredčen z vodo izjemno osveži. Odličen okus in aroma preprečita, da bi se ga naveličali. Uporabljajo se tudi za pripravo likerjev, koktajlov in poletnih osvežilnih napitkov.
Odlično se skladajo z drugim jagodičevjem, robidami, borovnicami, gozdnimi in vrtnimi jagodami, zato so vedno pomembna sestavina sadnih solat. Bolj ekstravagantne kuharice pa jih priporočajo v kombinaciji z rižem, belim mesom, nekatere celo z ribami. Izvrstne so tudi s kosmiči in misliji, zato mnogi, predvsem v sezoni, z njimi obogatijo že zajtrk.
Iz listov in cvetočih poganjkov malin lahko pripravite okusen čaj, ki ima zdravilni učinek. Mlade liste lahko tudi posušite v senci, jih shranite za zimo, ko osvežilni čaj še bolj tekne. Če mu boste dodali nekaj zamrznjenih malin, bo okus še intenzivnejši.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: