Strokovnjaki menijo, da je spomladanska utrujenost povezana z daljšim obdobjem dnevne svetlobe, ko se nekoliko spremenita bioritem in hormonski ciklus. Tipični znaki so nespečnost, motnje koncentracije, izguba apetita, lahko tudi vrtoglavica ali omotičnost. O tem, kako do boljšega počutja, smo spregovorili s prim. doc. dr. Neno Kopčavar Guček, dr. med., specialistko družinske medicine, iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
Sončni žarki so prebudili pomlad. A čim je covid-19, ki nam je ritem narekoval dve leti, popustil, nas čustveno pretresa vojna v Ukrajini. Saj ni čudno, da smo utrujeni, slabovoljni, slabo spimo, nagaja nam imunska odpornost, pogosto občutimo glavobole in podobno, mar ne?
Utrujenost nas začne pestiti, ker smo pozimi v povprečju manj fizično aktivni in pogosto pridobimo kak kilogram telesne teže. Jesensko-zimski čas je zaradi bivanja v zaprtih prostorih čas pogostejših okužb dihal, mednje sodi tudi covid-19. Organizem je zaradi prebolenih okužb lahko nekoliko osiromašen, šibkejši. Tudi stres ga izčrpava in posledično zmanjšuje odpornost – pa smo spet pri okužbah. Pomlad nas vabi k fizičnim aktivnostim, tako k športnim dejavnostim na prostem kot delu na vrtu ali tradicionalnemu spomladanskemu pospravljanju. A ker je fizična kondicija manjša, se prej utrudimo. Neredko smo spomladi preveč neučakani ali celo prezahtevni do sebe. Želimo si več, kot nam dopušča telo, zato smo pogosto nezadovoljni in občutno brez energije. Spomladanska utrujenost doleti predvsem ljudi s slabšo fizično kondicijo in slabšim imunskim sistemom. Nekateri pa je sploh ne zaznajo.
Kako stres in skrbi prizadenejo naše telo?
V strokovni literaturi obstajajo znanstveni dokazi o vplivu stresa na odpornost in imunski odgovor. Že leta 1993 je dr. Bennet Herber objavil članek, v katerem dokazuje vpliv stresa na v krvi krožeče levkocite (bele, obrambne celice) na raven imunoglobulinov, celo specifičnih, na primer tistih proti virusu herpesa. Zmanjšanje odpornosti zaradi stresa je odvisno od trajanja stresa. Zanimivo, da se na nekatere vrste stresa, denimo na nočno delo, organizem nikoli povsem ne privadi, četudi traja dolgo. Mene je zelo presenetila raziskava v zvezi s padalskimi skoki. Izvedena je bila med vojaškimi padalci in je pokazala, da je raven adrenalina pri tistih, ki skočijo prvič, popolnoma primerljiva z izločenim adrenalinom pri izkušenih padalcih. In zanimivost: stres kot posledica medosebnih odnosov drugače prizadene imunski sistem kot zunanji, tako imenovani objektivni stres. Ena od možnih interpretacij je, da se stres v medosebnih odnosih običajno razrešuje dlje kot stres, povzročen z zunanjimi okoliščinami.
Vitaminski dodatki so smiselni le v posebnih primerih. Vitamini, ki jih hrana vsebuje v obliki biomolekul, so telesu namreč lažje dostopni in jih lahko bolje izkoristi kot vitamine v vitaminskih preparatih in prehranskih dodatkih.
Kako naj si napolnimo baterije? Skoraj vsak tretji na severni polobli je »vremensko občutljiv« in ga v tem obdobju leta grabi spomladanska utrujenost.
Predvsem bodimo zmerni, moderen način življenja se takih izzivov loteva po načelu »na hitro«, kar zagotovo ni primerno. Škatlica dragih prehranskih nadomestkov ne more nadomestiti zdravega načina življenja. Smiselno je razmišljanje o štirih stebrih dobrega zdravja: dovolj spanja, zdrava mešana prehrana, redna telesna aktivnost in učinkovit način spoprijemanja s stresom. Ta navodila sem že večkrat podala. Hudi utrujenosti se, kadar je mogoče, uprimo z mačjim dremežem. To je 20- do 30-minutni počitek, med katerim malce zadremamo.
Dolgoročno sta najučinkovitejši orožji proti spomladanski utrujenosti redna, zmerna in postopno stopnjujoča se telesna vadba ter zdrava prehrana. Ker so pomembni vitamini iz svežega sadja in zelenjave, naj bi vsakodnevno vsebovala sveže sadje – nekateri strokovnjaki priporočajo tri kose različnega sadja dnevno – in svežo zelenjavo. Vitaminski dodatki so smiselni le v posebnih primerih, denimo pri dolgotrajnih postopkih zdravljenja zob, ki onemogočajo grizenje, med okrevanjem po hudih boleznih, kot sta pljučnica in kemoterapija, pri alergiji na sveže sadje ali kadar sveža hrana ni dostopna – na primer na dolgih plovbah, v ekstremnih okoliščinah v visokogorju. Vitamini, ki jih hrana vsebuje v obliki biomolekul, so telesu lažje dostopni in jih lahko bolje izkoristi kot vitamine v vitaminskih preparatih in prehranskih dodatkih.
Ne pozabimo na zajtrk. Dal bo zagon za jutranje delo in zmanjšal lakoto za kasnejše obroke. Tako bo energija bolje razporejena. Omislimo si nekaj preprostih vaj, morda raztezanje, za prijeten začetek dneva, in večerni sprehod, ki bo sprostil mišice in jih pripravil na spanje. Pogosto zračimo prostore. Več kisika zbistri možgane, izboljša koncentracijo in preganja spomladansko utrujenost. In ne pozabimo si vzeti časa za vse tisto, kar radi počnemo in nas razvedri.
V čem vi vidite oziroma najdete razlog za boljšo voljo in razpoloženje?
Ne vem, ali je to mogoče posplošiti, ampak v težkih časih se osredinim na tukaj in zdaj. Kot nekakšen obrambni mehanizem. Med pandemijo sem se povsem prilagodila ritmu služba, dom, služba, dom ... Od danes do jutri. In svoje delo skušam opraviti čim bolje. Ne gre vedno. Danes me je v trgovini nadrla gospa, ki sem jo opozorila na medosebno razdajo. Pa poskusim razumeti: v tistem trenutku sem bila samo tarča, gospa je bila nejevoljna in polna jeze že od prej. Razveselijo me majhne stvari. Kaktus, ki nepričakovano zacveti na okenski polici. Par kosov, ki mrzlično kljuje ptičjo pogačo, obešeno na veji. Puhast kuža, ki se na večernem sprehodu uvidevno pusti pobožati. In sem hvaležna za to, da spim v svoji postelji, da sem dovolj zdrava, da še vedno kolesarim leto in dan. Ne zatiskam si oči pred možnostjo vojne, pred grozečim ponovnim valom pandemije, pred drugimi možnimi slabimi izidi in nesrečami. Ampak to so stvari, na katere nimam neposrednega vpliva. Morala bom sprejeti, kar bo, ko bo in – če bo.
Ne glede na to, čemu pripisujemo izžetost, kdaj bi priporočili obisk pri osebnem zdravniku?
Pametno se je naročiti za pregled pri zdravniku, če opisani in običajni ukrepi za izboljšanje počutja ne zadoščajo. Ne gre za akutno stanje, zato v ambulanto ne hodimo nenaročeni; tako si bo lahko zdravnik vzel dovolj časa in glede na poznavanje bolnika in pogovor z njim svetoval in odločil o ukrepih. Po mojih izkušnjah so tisti, ki imajo spomladi težave, nanje že navajeni in jim ne delajo posebnih skrbi, sami si znajo učinkovito pomagati. Če pa gre za nekoga, ki tako stanje doživlja prvič, je nujno izključiti vse druge možne bolezenske vzroke, ki lahko povzročajo podobno počutje.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: