Tveganje za razvoj alzheimerjeve bolezni kot najpogostejšega vzroka demence povečujejo številni dejavniki, med njimi starost, zgodovina bolezni v družini in genetski zapis, po najnovejši raziskavi, ki so jo opravili na Danskem, pa med krivce zdaj uvrščajo tudi stres.



Skupina znanstvenikov z univerze v Københavnu pod vodstvom podoktorske študentke Sabrine Islamoske je raziskovala, ali obstaja povezava med izgorelostjo in alzheimerjevo boleznijo. Kot se je izkazalo, imajo moški in ženske, ki se v srednjih letih pogosteje znajdejo v stresnih situacijah, večje tveganje za razvoj demence v starosti, torej je psihološka stiska tisti dejavnik tveganja, ki bi ga morali bolj upoštevati pri preventivnem delovanju v izogib poznejšemu razvoju tega neozdravljivega nevrodegenerativnega obolenja.



Kot pojasnjujejo, je lahko izgorelost odziv na nerešljive težave v življenju posameznika, sploh če je stresnim dejavnikom izpostavljen dalj časa. Pri sodelujočih, ki so navedli od pet do devetih simptomov izgorelosti, so ugotovili za kar 25 odstotkov večje tveganje za razvoj demence kakor pri tistih brez simptomov izgorelosti oziroma posledic hude psihične stiske, pri tistih, ki so navedli od deset do sedemnajst simptomov, pa se je tveganje povečalo celo za 40 odstotkov! Fiziološki odziv na stres, vključno s srčno-žilnimi spremembami in čezmerno proizvodnjo kortizola v daljšem obdobju, prav tako lahko prispeva k povezavi med psihološko stisko in povečanim tveganjem za demenco, je pokazala študija.



Že prejšnje raziskave so sicer pokazale, da lahko izgorelost med drugim poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, presnovni sindrom, prezgodnjo smrt in debelost.