Vodji LJFW: Slovenska moda živi od strasti, ne od podpore države
Začel se je modni dogodek leta, Ljubljanski teden mode, ki že 16. leto zapored slovenski javnosti predstavlja široko paleto modnih oblikovalcev. Trajal bo vse do nedelje, 19. oktobra in štirih dneh modnega dogajanja se bo v Stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča predstavilo 46 domačih in tujih modnih oblikovalcev.
Poleg modnih revij posameznih oblikovalcev si obiskovalci lahko ogledajo tudi razstavo madžarskega fotografa Ádáma Jelena z naslovom Moje slike govorijo, ker jaz ne morem, ki je javnosti na voljo do konca oktobra v Lisztovem inštitutu v Ljubljani.
V osrčju najpomembnejšega slovenskega modnega dogodka je tandem: izvršna producentka LJFW, Melinda Rebrek in direktor Ljubljanskega tedna mode Den Baruca.
Ob začetku 16. edicije tedna mode smo ju vprašali po njunem odnosu do njunega projekta, njegovem pomenu v slovenski družbi ter izzivih, ki jih ta predstavlja na organizacijski ravni.
LJFW je nastal iz ustvarjalne sinergije posameznikov, ki ste že delovali na modni sceni. Kako ste kot ekipa prepoznali pravi trenutek za ustanovitev tedna mode in kaj je bil takrat glavni cilj?
Melinda Rebrek: LJFW se je zgodil organsko. Nekaj let pred LJFW smo v podobni zasedbi ustvarjali projekt za naročnika, ki ga je v nekem trenutku zaradi nedobičkonosnosti ugasnil. Ker je modna scena po dolgih letih ravno spet začela malo migati, nam je bilo žal pustiti projekt nekako nedokončan in smo se entuziastično odločili, da formiramo zavod, registriramo blagovno znamko in zadevo postavimo stopničko višje.
Poleg ozaveščanja domače javnosti o kakovosti in širokem naboru domačih oblikovalcev, nam je bil cilj spraviti slovenske modne ustvarjalce na evropski, če ne na svetovni zemljevid, saj smo prepričani, da premoremo odlične kreativce v vseh panogah. LJFW je tako postal platforma za kakovostno prezentacijo slovenskih in tudi regionalnih modnih ustvarjalcev, ki odpira vrata tudi onkraj naših meja.
Den Baruca: Zavod LJFW je nevladna in neprofitna organizacija, ki od začetka deluje z željo, da poveže in podpre slovensko modno skupnost. Mislim, da smo največjo prelomnico občutili leta 2021, ko zaradi pandemije nismo izvedli edicije. Takrat smo šele zares videli, kako močno ljudje dogodek pogrešajo in koliko pomeni skupnosti, ki se je okrog njega oblikovala.
Zame je bil to trenutek, ko sem razumel, da ne gre le za modni teden, ampak za prostor, ki spodbuja zavedanje o obstoju in vrednosti lokalne mode. Ustvarjanje tega zavedanja je počasen proces – tek na dolge proge, ki ga vzdržujemo z veliko potrpežljivosti in predanosti.
LJFW že od začetka postavlja modno ustvarjanje v javni prostor – dobesedno in simbolno. Kako pomembno je to izpostavljanje mode širši javnosti zunaj modnih in medijskih krogov?
Den: Postavljanje mode v javni prostor je bilo od začetka naš način, da se povežemo z ljudmi. Moda pri nas nima tolikšne industrijske moči, zato je še toliko bolj pomembno, da je prisotna v okolju, kjer jo lahko vsak doživi – mimo nakupovalne logike in medijskih filtrov.
Ko modo postaviš v mestni prostor, dobi drugačen pomen: postane pogovor z javnostjo, ne le predstava za stroko. To je tudi način, da postopoma gradimo zavest, da moda ni nekaj tujega, ampak del vsakdanjega kulturnega prostora.
PREBERITE ŠE -> Začenja se ljubljanski teden mode 2025 (LJFW)
V ospredje postavljate pomembnost modnega tedna kot platforme za dvigovanje modne zavesti in prepoznavnosti domačih oblikovalcev. Kako ocenjujete vpliv LJFW na razvoj lokalne modne industrije v zadnjem desetletju?
Melinda: V Sloveniji težko govorimo o modni industriji, za kaj takega bi moral biti donos veliko večji, lahko pa se pogovarjamo o razvoju številnih oblikovalcev in blagovnih znamk, ki za Slovenijo tudi predstavljajo določen kapital. Redke so države, ki premorejo takšno količino kvalitetnih in raznolikih modnih kreativcev na kvadratni meter kot ravno Slovenija, vedno pa je bila težava, da ni bilo stalnih dogodkov, na katerih bi se lahko predstavili, si nabirali prve izkušnje ali utrjevali sloves blagovne znamke.
Z LJFW, ki poganja modno kolesje že dobrih 11 let, smo to dobili. Predvsem radi predstavimo nova imena, saj menimo, da si vsak kakovosten oblikovalec zasluži priložnost, ne glede na to, ali ga širša javnost pozna. Že hiter pogled na naš program pove, da smo ustvarili zanimivo mešanico oblikovalcev vseh stilov, starosti in izkušenj.
Žalostno je le, da še vedno nihče ne prepozna potenciala sektorja in se modna scena drži nad gladino le z energijo in delom nas, entuziastov in ne s sistemsko, državno pomočjo. Mislim, da smo eni redkih brez modne zbornice s stalnim financiranjem, ki bi poleg obstoja skrbela tudi za razvoj in preboj modne industrije.
Den: Slovenska modna scena deluje v okolju, kjer ni velike industrijske podpore, zato se večina oblikovalcev znajde med ustvarjalnostjo in preživetjem. To je izziv, a hkrati tudi priložnost za bolj osebne, iskrene pristope brez pritiska množične proizvodnje. Sami pa v zadnjih letih opažamo pomembne premike – predvsem med mladimi, ki vedno bolje poznajo slovenske oblikovalce in jih tudi podpirajo.
Ko smo se leta 2011 prvič zbrali in organizirali prvi teden mode, tega še ni bilo čutiti. Danes, ko hodimo po tujini in vidimo, da obstajajo modeli, kjer podobne organizacije sistemsko podpirajo iz javnih sredstev, si želimo, da bi ta lokalni potencial prepoznali tudi v vladnih krogih. S profesionalizacijo in večjo sistematično podporo bi lahko ta naš model lažje razvijali in ga postopoma izvažali tudi na druge srednjeevropske trge. Sami tega ne zmoremo.
Organizacija modnega tedna je tudi platforma za spremembe – od spodbujanja trajnosti do rušenja stereotipov v modi. Kako vi razumete družbeno odgovornost LJFW in kako jo uresničujete v praksi?
Melinda: Vsi, ki imamo možnost komunicirati s tako širokim krogom ljudi, imamo predvsem odgovornost, da v svet pošiljamo sporočila, ki ga naredijo lepšega, boljšega in predvsem bolj strpnega. Imamo se za inkluzivno skupnost in veliko nam pomeni, da se pri nas vsi čutijo sprejeti, obenem pa moramo misliti tudi na generacije za nami, zato na različne načine opozarjamo na aktualne izzive sodobnega sveta.
Redke so države, ki premorejo takšno količino kvalitetnih in raznolikih modnih kreativcev na kvadratni meter kot ravno Slovenija.
Melinda, moda je v vašem življenju prisotna že od mladih let, od šivanja lastnih oblačil do danes, ko stojite za največjim modnim dogodkom v Sloveniji. Kako se je čez leta razvijal vaš odnos do mode kot izraza individualnosti in kulture?
Jaz sem jo vedno dojemala kot izrazno sredstvo, ki mi je pomagalo pri tem, da sem se ločila od drugih. Nikoli nisem bila pristaš masovnih trendov, zato sem se naučila šivati, saj me mama ni hotela ubogati, ko sem ji predlagala, naj mi kaj zašije po mojem okusu, za nakupe čez mejo pač nismo bili dovolj premožni. Od nekdaj mi je bilo namreč pomembno, da nisem del povprečja.
Vedno me je zanimala alternativna kultura, potovanja, trendi onkraj naših meja in glasba, ki bi jo v tistih časih težko slišali kje drugje kot na Radiu Študent. Moda je bila le eden od načinov upora, a moram reči, da me nikoli ni nehala zanimati. Naključja in vztrajnost so me mimo filmske in televizijske produkcije, agencijskega dela in ostalih dogodkov z leti pripeljala tudi do modnih dogodkov in vesela sem, da danes lahko s svojim delom in znanjem pripomorem, da scena živi in se razvija.
Zdi se, da imate posebno afiniteto do kreativne nepopolnosti in individualnega izraza, tako pri sebi kot pri modnih projektih. Kako to filozofijo vključujete v konceptualizacijo in izbor vsebin za LJFW?
Melinda: Zame osebno je popolnost dolgočasna in si predstavljam, da je verjetno tudi zelo naporna, nepopolnost pa je zanimiva, zabavna in sporočilna. Biti nepopoln v svetu, ki stremi k popolnosti, je pogumno in zato cenim ljudi in projekte, ki izpostavijo svojo individualnost in za njo tudi čvrsto stojijo. To sicer ne pomeni, da se z vsem strinjam, a cenim, ker vem, koliko energije ti vzame borba proti povprečju.
V izbor vsebin LJFW se ne mešam veliko, saj smo si delo razdelili tako, da vsak član ekipe opravi tisti del, ki mu najbolj ustreza. Meni pač ustreza produkcija, kar ne pomeni, da ne izrazim svojega mnenja, a menim, da je v ekipi več bolj kreativnih in modno veliko bolj izobraženih glav od moje in jim absolutno in z veseljem prepustim izbor.
PREBERITE ŠE -> Tanja Uvera: Taka oblačila imajo zgodbo in so prijetna “zatočišča” za naša telesa
Den, kot nekdo, ki je bil v projekt vpet od začetka, ste del njegove evolucije. Kaj vas osebno še vedno žene, da ostajate z LJFW in modnim sektorjem v tako intenzivni vlogi?
Morda predvsem to, da sem LJFW doživljal od samega začetka – kot nekaj, kar je raslo skupaj z nami. Projekt se je v enajstih letih večkrat preoblikoval in z njim tudi mi, ki ga soustvarjamo. Osebno me žene občutek, da ima to, kar počnemo, vrednost za skupnost.
Moda pri nas nima velikih nagrad ali finančnih koristi, ima pa veliko iskrenosti in truda ljudi, ki verjamejo, da nekaj gradimo. Mene motivira prav ta proces – da vidim, kako ideje postajajo konkretne stvari in kako LJFW z vsakim letom postaja malo bolj odrasel, bolj del sistema, ki ga prej ni bilo.
Kaj nam lahko razkrijete o aktualnem LJFW – kakšne programske ali konceptualne novosti pripravljate in na kaj želite biti letos posebej pozorni?
Den: Vprašanje »kaj bo letos drugače« mi vedno da misliti, saj se sam pogosto vprašam – zakaj pa mora biti kaj drugače? Moda je vsako leto drugačna že po sebi. Drugačne so kolekcije, zgodbe, ekspresije oblikovalcev – in prav tam je fokus, kjer nas lahko vsakič znova presenetijo.
Naše poslanstvo vidim predvsem v tem, da sploh obstajamo, da smo čim bolj trdni, organizirani in sistematizirani. Znotraj tega pa želimo vse bolj razvijati izostreno vsebino – ne le v smislu modnih revij, temveč tudi v širšem razmisleku o tem, kaj moda pomeni danes in kam se lahko razvija v našem prostoru.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
