Svakinji iz Tržiča, katerih torbice lahko vidimo celo na drugem koncu sveta
Po tem, ko je Lidija Logar ostala brez službe pri znani slovenski znamki kopalk, Slađana Raitze pa po selitvi v Nemčijo tam iskala karierno priložnost, ju je povezal mož oziroma brat Goran, saj je v njima prepoznal potencial, da skupaj ustvarita uspešno poslovno zgodbo.
In ni se motil, danes se dopolnjujeta vsaka na svojem koncu Evrope, njune torbice pod imenom Indestructible pa celo združujejo popotnike, ki se srečajo v Afriki. Kako? Preberite v pogovoru z ustvarjalkama iz Tržiča.
Kakšni so bili vajini začetki, kdaj sta se odločili, da se skupaj podata na poslovno pot?
Slađi: Najboljši opis najinega začetka bi bil, da se je povsem spontano in v pravem trenutku izkazala priložnost, da ustvariva nekaj skupnega. Ko sem se preselila v Nemčijo, še nisem znala jezika in zato nisem mogla uveljaviti svoje izobrazbe – zaključila sem magisterij, a sem se takrat posvečala predvsem tečajem nemščine.
Lidija pa je ravno takrat ostala brez zaposlitve. Moj brat in hkrati Lidijin mož Goran nama je dal odločilno pobudo; prepričan je bil, da je pravi trenutek, da združiva moči in skupaj ustvariva nekaj svojega.
In tako se je vse začelo, z veliko željo, nekaj vztrajnosti in veliko medsebojnega zaupanja.
Kdo vama je približal ustvarjalnost in od kod znanje šivanja?
Slađi: Ustvarjalnost me spremlja že od rojstva. Že kot otrok sem izdelovala in prodajala zapestnice, nizala verižice ter šivala oblekice za punčke. Ta ustvarjalna žilica je bila pri meni enostavno nekaj prirojenega, prav tako tudi občutek za podjetništvo in marketing, ki sem ga začela razvijati zelo zgodaj.
Lidija: Tudi jaz sem zrasla v zelo ustvarjalnem okolju. Pot me je peljala v tekstilno šolo, kjer sem pridobila res dobro znanje šivanja. Kasneje sem se zaposlila v podjetju Nancy, kjer sem v 12 letih dobila dragocene izkušnje.
Slađi: Ko sva se povezali, sva ugotovili, da lahko združiva mojo ustvarjalnost in ljubezen do dela z ljudmi z Lidijinim znanjem in občutkom za tekstil ter šivanje. Pri tem naju je močno podpiral in motiviral prav Goran, kar nama je dalo dodatno motivacijo, da stopiva na samostojno pot in ustvariva svojo modno znamko.
Slađi, kaj vas je vodilo v Nemčijo?
Iskreno; ljubezen! Proti koncu magistrskega študija sem spoznala svojega zdajšnjega moža Marca. Sprva nisem načrtovala, da bi se preselila v Nemčijo. Želela sem le obiskati nekaj tečajev nemščine in si ogledati, kako je živeti tam. Šlo je bolj za preizkus. A življenje je ubralo svojo pot in tako sem ostala. Ljubezen, nova priložnost in radovednost do nečesa novega so me pripeljali do tega, da sem v Nemčiji resnično našla svoj drugi dom.
PREBERITE ŠE -> Resnica o diamantnih prstanih (ki vam jo prodajalci zamolčijo)
Kjer pa imate poleg doma tudi lastno trgovino, kajne?
Slađi: Ja, tam sem nato začela razvijati svoj hobi v bolj profesionalno smer. Z Lidijo sva se odločili, da združiva moji ideji in njeno znanje. Ona šiva, jaz pa skrbim za vizualno podobo, ideje in promocijo. Obe skupaj se trudiva, da znamko predstaviva tako na slovenskem kot na nemškem trgu.
Na začetku sva bili pri vsem, od šivanja do promocije na družbenih omrežjih, precej samouki. Začeli sva otroško kolekcijo, ki je doživela pravi bum, še posebej ročno šivani nahrbtniki, ki so navdušili v obeh državah. Sčasoma sva ponudbo razširili in danes šivamo torbice, dodatke in oblačila za vse generacije. Otroška kolekcija sicer ni več v ospredju, a še vedno ostaja pomemben del naše zgodbe.
Kmalu je bil čas za lasten prostor tudi v Nemčiji, v trgovini pa sem se povezala še z drugimi ustvarjalci, med njimi tudi s talentirano grafično oblikovalko Sanjo, ki ustvarja pod znamko Bordograf, s katero skupaj oblikujemo napise in motive za majice, puloverje ter kolekcije za mame in otroke v partner looku.
PREBERITE ŠE -> Slovenka, ki ustvarja brezčasen nakit s kristali: Včasih mi gre od lepote na jok
Slišala sem, da se vajina pot ni ustavila le pri Nemčiji in Sloveniji ...
Lidija: Naša zgodba se je iz Nemčije in Slovenije razširila tudi drugam in to povsem spontano. V nekem trenutku se nam je pridružila še Anđelka, sestrična od Slađi. Bila je navdušena nad najinim ustvarjalnim pristopom ter se sama ponudila, da bi podobno pot začela na Hrvaškem. Sploh nisva oklevali, takoj sva ji poslali prvi paket izdelkov in tako se je začela še ena naša zgodba v Zagrebu.
Slađi: Anđelka prihaja iz korporativnega sveta in ima dolgoletne izkušnje na področju marketinga. V zelo kratkem času ji je uspelo zgraditi prepoznavno blagovno znamko in na Instagramu doseči več kot 20.000 sledilcev. Njena kolekcija je nekoliko drugačna – bolj elegantna in cilja na poslovne ženske po 40. letu. V okviru naše znamke za njen trg šivamo kostime, srajce, obleke in torbice, ki so v hrvaški prestolnici zelo priljubljene.
Prav ta raznolikost je tisto, kar nas dela posebne. Lidija v Sloveniji prodaja predvsem majice in nahrbtnike. V Nemčiji so pri meni pravi hit crossbody torbice, ki jih prodajam kot vroče žemljice (smeh). Vsaka od nas pozna svoj trg, svojo publiko in se prilagodi lokalnim željam, a vse znotraj skupne zgodbe, ki jo povezuje ista ustvarjalna energija in strast do unikatnega.
Katera je bila vajina največja lekcija na poslovni poti?
Slađi: Ena najpomembnejših in hkrati najtežjih lekcij je bila zagotovo izkušnja s pandemijo koronavirusa. Približno šest mesecev pred izbruhom smo z res veliko entuziazma odprli fizično trgovino v Nemčiji. Zagon je bil odličen, motivacija visoka, vse je kazalo v pravo smer – potem pa je prišel nepričakovani šok: zaprtje trgovin tako v Sloveniji kot v Nemčiji.
Najprej sva bili popolnoma na tleh. A ravno ta izziv naju je prisilil k iskanju novih, bolj kreativnih pristopov. Ena od rešitev je bila brezplačna dostava s kolesom – pakete sem sama pripravljala po občutku, glede na slog stranke in jih dostavila na dom. Stranka je obdržala tisto, kar ji je bilo všeč, tisto, kar pa ji ni ustrezalo, sem naslednji dan brezplačno prevzela. Tak pristop je bil nekaj svežega, osebnega in stranke so to zelo cenile.
Ne le, da smo s tem preživele krizo, ravno v tem obdobju je naša zgodba dejansko začela rasti. Na Instagramu sva postali veliko bolj opazni, še posebej v Nemčiji, kjer je znamka pridobila večjo prepoznavnost in zvesto skupnost. Lahko rečem, da nam je pandemija – čeprav je bila velik izziv – na koncu celo pomagala, da smo se utrdile in postale še močnejše.
Na kateri izdelek sta najbolj ponosni?
Lidija: To povem povsem iskreno, a res sva ponosni na prav vsak izdelek, ki ga ustvarimo, saj v vsakega vložimo veliko ljubezni, truda in pozornosti do detajlov. A če bi morali izpostaviti enega, bi to zagotovo bile naše crossbody torbice.
V zadnjih treh letih smo jih izdelale že več tisoč, nekatere modele smo celo nehale šteti! Ne glede na to, iz katerega blaga so, v kakšni barvni kombinaciji ali z dodatkom katere zadrge, vedno izpadejo čudovito in prepoznavno. To so torbice, ki jih opaziš na cesti.
Slađi: Stranke nam pogosto pišejo prav posebne zgodbe – denimo, kako sta se na drugem koncu sveta, na potovanju v Afriki, srečali dve ženski z našimi torbicami in nato skupaj preživeli večer. Moja sestrična je na primer na postaji v Egiptu zagledala dekle z našo torbico. Takšne zgodbe so neprecenljive. Naš logotip je postal nekaj prepoznavnega, kar nosi neko skupno identiteto.
In vsakič, ko kje ali na bazenu, na ulici ali na potovanju, zagledava nekoga z našo torbico, naju prevzame tisti lepi, topli občutek. Takrat veva, da delava nekaj prav.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
