Prva ženska, ki je spremenila modo in uvedla ulični slog (to ni bila Coco Chanel)

Ko govorimo o ženskah, ki so s svojim delom osvobodile modo, se skoraj vedno najprej spomnimo Coco Chanel. A zgodovina je pogosto selektivna. Pred Chanelovo je pot v sodobno modo tlakovala ženska, ki je že konec 19. stoletja razumela, da obleka ne sme biti oklep, temveč zaveznik ženskega telesa – Jeanne Paquin. Ta francoska oblikovalka in ne Coco je bila tista, ki je ženske prva začela osvobajati togosti, mode pa ni videla kot privilegij izbrancev, temveč kot pravico vseh slojev. 

V času, ko so modno industrijo obvladovali moški, je Paquinova zgradila nekaj nepredstavljivega: lasten in izjemno uspešen modni imperij. Postala je prva ženska, ki je v svetu visoke mode zavzela vodilni položaj, in si prislužila naziv kraljice visoke mode. Njeno delo je bilo tako vplivno, da ji je francoska država podelila viteški red legije časti – najvišje civilno odlikovanje.

Čeprav je danes pogosto zapostavljena, predvsem zaradi svojega spola, je Jeanne Paquin premaknila meje, ki so se zdele zacementirane. Njena vizija mode na prelomu v 20. stoletje je presenetljivo sodobna. Paquinova ni verjela v obleke, ustvarjene zgolj za razkazovanje bogastva in statusa. Verjela je v to, da v oblačilih živimo in se morajo prilagajati strankam, ne pa nedosegljivim idealom. Namesto da bi narekovala nedosegljive, eksotične trende, je oblikovala oblačila za resnične ženske z ulice, tudi tiste nižjih slojev. 

Šivanja se je naučila za preživetje 

Rodila se je leta 1869 kot Jeanne Beckers v delavski družini blizu Pariza, v okolju, kjer se je življenje merilo z vztrajnostjo in delom, ne s sanjami. Njeno otroštvo ni bilo zaznamovano z brezskrbnostjo, temveč z zgodnjim vstopom v svet odraslih. Moda zanjo sprva ni bila umetnost, temveč način preživetja. Kot najstnica se je zaposlila v pariškem ateljeju, kjer je ure in ure opazovala krojaške roke, poslušala pogovore strank in se učila pravil sveta, ki je bil zaprt, hierarhičen in neusmiljen do žensk brez imena.

Toda Jeanne ni bila zgolj še ena šivilja. Imela je izostren občutek za linijo, za gibanje telesa in bila odprta za veter sprememb. Razumela je, da ženskam ni dovolj, da obleke samo nosijo, morajo jih tudi živeti. V letih, ko je moda še vedno dušila telo s togimi silhuetami in načičkanostjo okraskov, je Jeanne že slutila potrebo po lahkotnosti, eleganci in modernosti. Njena nadarjenost je kmalu pritegnila pozornost, prav tako njena delovna etika. 

Usodna ljubezen 

V ateljeju je spoznala Isidora Paquina, poslovneža, ki je imel v lasti modni butik za moške. Paquin je v mladi šivilji prepoznal nekaj izjemnega in se vanjo tudi zaljubil. Njuno razmerje ni bilo zgolj romantično, ampak tudi strateško, enakovredno in vizionarsko. Ko sta se leta 1891 poročila, Jeanne ni stopila v senco moža, temveč je dobila mesto ob njem, saj sta še istega leta osvežila Isidorejevo podjetje, ga preimenovala v modno hišo Paquin in ga začela voditi skupaj – Jeanne je bila kreativna gonilna sila, Isidore pa je skrbel za poslovne zadeve. 

PREBERITE ŠE -> Fascinantno življenje prvega modnega oblikovalca (oblačil je tudi cesarico Sissi)

Modna hiša Paquin je hitro pridobila ugled. Jeanne ni oblikovala zgolj oblek, temveč je gradila podobo nove ženske – elegantne, samozavestne in aktivne. Njena vizija mode je bila presenetljivo sodobna. Za razliko od tedanjih oblikovalcev, ki so se vedli kot diktatorji in od žensk zahtevali, da se prilagodijo njihovim kreacijam, je Paquinova počela ravno nasprotno – ženskam je prisluhnila in upoštevala njihove želje. Namesto togih, omejujočih silhuet je začela ustvarjati kroje, ki so omogočali gibanje, praktičnost in življenje. »Moda ne sme nikoli nadvladati funkcionalnosti,« je dejala, in teh besed ni razumela kot slogana, temveč kot vodilo.

Zanimivo je, da so jo navdihovale ženske z ulice, njihove potrebe in vsakdan, zato bi jo danes brez zadržkov lahko označili za prvo oblikovalko uličnega sloga. To prepričanje je prenesla tudi v način predstavljanja svojih kolekcij. Paquinova je bila med prvimi, ki je razumela, da obleka zares zaživi šele zunaj salona. Njene manekenke niso ostajale skrite za stenami ateljejev, temveč jih je pošiljala na vidne javne dogodke (na konjske dirke, v opero in na pariške promenade) ter si tako delala živo reklamo med ženskami. 

Oblikovala je cenovno dostopna oblačila 

Da njen pristop ni bil le estetsko, temveč tudi poslovno prebojen, dokazuje tudi priznanje časnika New York Times, ki jo je leta 1913 označil za najbolj komercialno uspešno modno oblikovalko z vizijo umetnice. Njene obleke so bile dostopnejše kot kreacije konkurence, a nikoli banalne, in prav ta kombinacija elegance, uporabnosti in cene je Paquinovo utrdila kot oblikovalko, ki je razumela trg, še preden je ta razumel njo. 

Do preloma stoletja je bila hiša Paquin že mednarodni fenomen. Obleke so nosile aristokratinje, žene diplomatov in gledališke zvezdnice. Posel se je širil iz Pariza v London, Madrid in New York. Jeanne Paquin je postala prva ženska modna oblikovalka, ki je vodila globalni modni imperij, in to v času, ko ženske še niso imele političnih pravic, kaj šele poslovne moči. Zdelo se je, da oblikovalke ne more nič ustaviti, a leta 1907 se je zgodila tragedija. Mnogo premlad je umrl njen mož. 

Kaj se je s Paquinovo zgodilo po tem? Je prebolela izgubo in se kdaj znova zaljubila? Kako ji je uspelo sami nadaljevati modni posel, da je zrasel do astronomskih razsežnosti in je na vrhuncu oblačila tako kraljice kot kurtizane? Ter za katere inovacije, ki so v modi vidne še danes, je zaslužna? Vse to in še več preberite TUKAJ.