Kaj je o socializmu sporočala Jovanka Broz, odeta v krzno?

Če po eni strani danes krzno skoraj izginja, predvsem zaradi etičnih pomislekov, je v socialistični Jugoslaviji krzneni plašč pomenil več kot le toplo oblačilo. Nosil je močan in izrazit simbolni naboj, ki se je sčasoma spreminjal. Pomenil je lahko tudi socialno mobilnost. Odpiral je vprašanja prestiža in sramu, hkrati pa razgaljal protislovja egalitarnega sistema, ki je hotel zabrisati razlike, a jih je modna podoba pogosto znova izrisala.

Krznene plašče so po drugi svetovni vojni nosile žene visokih partijskih funkcionarjev, diplomatov in vojaških poveljnikov. Najbolj prepoznavna med njimi je bila Jovanka Broz, katere pojavljanja v razkošnih krznih so plašču dajala državno reprezentativnost, pojasnjuje Polona Sitar, etnologinja in antropologinja, ki je pomen krzna analizirala v članku Fur coat socialism. Etnolog in antropolog Božidar Jezernik pa dodaja: »Poraja pa se zanimivo vprašanje, kaj nam je o socializmu sporočala prva dama, odeta v krzno?«

PREBERITE ŠE -> Kamelji plašč - kos, ki ne gre nikoli iz mode (in zanimiva zgodovina tega oblačila)

Prvi obrisi potrošništva

Krzno je za mnoge predstavljalo predmet hrepenenja in prve obrise potrošništva. Nekateri so dolga leta varčevali zanj, obenem pa so si v življenju privoščili največ enega ali dva kosa, kot je pojasnila sociologinja Breda Luthar.

Hrepenenje po krznenem plašču je sooblikovalo potrošniške navade socialistične Slovenije. To ni bilo le oblačilo, temveč simbol modernosti in zahodnega okusa. Ljudje so varčevali, kupovali domače krzno prek poznanstev ali poskušali kopirati modne vzorce, razlaga Sitarjeva.

Ko je krzneni plašč postal množično dosegljiv, je izgubil del simbolne moči. »Zadovoljstvo je bilo mešano,« pravi etnologinja in antropologinja: ko so tak plašč ženske končno imele, je bil del užitka trajen, saj je predstavljal prestiž, simboliziral je družbeni status in eleganco. Toda ko krzno ni bilo več ekskluzivno, so ljudje, ki so hoteli izstopati, začeli posegati po drugih statusnih simbolih – ročno izdelanih torbicah, potovanjih v tujino in drugih, bolj subtilnih znakih prefinjenosti.

Breda Luthar dodaja, da je zadovoljstvo vseeno trajalo dlje, kot je s tem danes, saj takrat vseeno še ni bilo industrije in sistematične produkcije novega; šlo je za obrtniško produkcijo, ne za sistematično industrijo hitre mode.

PRISLUHNITE -> Podkastu Na robu z Leo Pisani o oblačilih: Smilijo se mi slabo oblečeni, ker nimajo moči, da bi se uredili

Kašmirjev plašč

Moda se spreminja, logika statusnih simbolov pa ostaja podobna. Luksuzne torbice (Louis Vuitton, Chanel, Dior) in plašči iz kašmirja imajo danes simbolno vlogo kot nekdaj krzno. »Za marsikoga je danes plašč iz kašmirja to, kar je bilo krzno nekoč: simbol uspeha, urejenosti in luksuza,« pravi Sitarjeva.

In zakaj predstavnice delavskega razreda krznenih plaščev niso nosile? Lahko krzneni plašč danes razumemo tudi kot antipod hitri modi? Preberite si v prispevku na Delo.si