To poslovno potezo prve ženske milijonarke še danes učijo na Harvardu

Na današnji dan pred 153 leti se je rodila ženska, ki je za vedno spremenila kozmetično industrijo. Poljakinja Helena Rubinstein, ustanoviteljica istoimenske kozmetične hiše, ki obstaja še danes, je bila izjemna vizionarka in podjetnica. V času, ki so mu vladali moški, je s pogumom, iznajdljivostjo in neizmernim delom postala prva ženska milijonarka na svetu, ki si je bogastvo ustvarila sama. Čeprav je živela v viktorijanskem obdobju, ki je slavilo zgolj naravno lepoto in z neodobravanjem gledalo na naličene ženske, si je prav Helena drznila bogatim in revnim ter mladim in starim pokazati, kako skrbeti za svojo kožo in videz.

Bila je prva, ki je odprla kozmetični salon, prva, ki je razdelila kožo na različne tipe, prva, ki je svoje izdelke poslala na znanstvena testiranja. Ustvarila je prvo vodoodporno maskaro, na svojih lepotnih tečajih pa je učila, da lepota ni le stvar kreme, temveč tudi higiene, prehrane in gibanja. Danes njeno ime pozna presenetljivo malo ljudi, a prav Helena Rubinstein je iz skromnih začetkov zrasla v eno najvplivnejših osebnosti 20. stoletja. Številne tehnike, ki jih ženske uporabljamo še danes – od ročnih masaž obraza do elektrostimulacijskih tretmajev – je uvedla že pred več kot sto leti. A njena zapuščina presega lepotne rutine: ženskam je odprla vrata v poslovni svet in jim pokazala, da si lahko svobodo ustvarijo same. 

Rodila se je kot Chaja Rubinstein na božični dan leta 1872 v Krakovu, takrat delu Avstro-Ogrske. Odraščala je v judovski družini, ki ni bila premožna, a je imela dragocena poznanstva po svetu. Kot najstarejša izmed osmih hčera je že zgodaj pomagala očetu trgovcu pri knjigovodstvu. Po končani šoli se je vpisala na študij medicine in uživala v laboratorijskem delu, a jo je pogled na kri odvrnil od zdravniške poti. Starši so ji dovolili opustiti študij pod pogojem, da se poroči. Sprva je privolila, a si hitro premislila, ko je spoznala, da ji je oče izbral ženina, njenega izbranca pa zavračal. Pri štiriindvajsetih letih je zato spakirala kovčke in se odpravila na drug konec sveta – k stricu v Avstralijo.

Tamkajšnje podnebje ji ni bilo naklonjeno, a v kovčku je imela nekaj dragocenega: kremo za obraz, ki jo je uporabljala njena mama Augusta. To je bil izdelek, ki ga je madžarski kemik dr. Lykuski izdelal iz zelišč iz Karpatskega gorovja. Helena je opazila, da njena porcelanasta polt navdušuje od sonca opečene Avstralke, zato je kremo začela prodajati premožnim ženskam, ki so hrepenele po evropskem idealu lepote. 

PREBERITE ŠE -> Navdihujoče življenje Estée Lauder: Ženskam nikoli ne prodaj, česar ne potrebujejo

Ko je z dobičkom zbrala pogum, je v Melbournu odprla svoj prvi kozmetični salon in trgovino. Delala je po osemnajst ur na dan, hitro odplačala posojilo, v Avstralijo pripeljala kemika in začela razvijati nove izdelke. Sledil je salon v Sydneyju, nato pa povratek v Evropo – najprej v London, kjer je leta 1908 odprla svoj prvi evropski salon in se poročila z ameriškim novinarjem Edwardom Williamom Titusom. Skupaj sta se preselila v Pariz, kjer je odprla še salon in osvojila pariško elito, dokler ju prva svetovna vojna ni pregnala v New York. Tam je Helena brez premora nadaljevala svoj poslovni pohod in v naslednjih letih odprla salone po vsej Ameriki, od New Yorka do Hollywooda. 

Helena Rubinstein je zaslužna za številne kozmetične inovacije. Foto: Profimedia 

A čeprav je bil njen poslovni uspeh brezmejen, je bilo njeno zasebno življenje veliko bolj krhko. Z Edwardom sta se začela postopoma oddaljevati in Helena je v upanju, da bo ohranila zakon, leta 1928 sprejela najtežjo odločitev svojega življenja – prodala je svoje kozmetično podjetje, ki je takrat ponujalo na stotine izdelkov. A ta velikodušna poteza ni prinesla odrešitve. Edward je že našel uteho v mlajših ljubimkah in jo je po prodaji podjetja zapustil. Helena je tako ostala sama in brez največje dragocenosti, ki jo je ustvarila – svojega kozmetičnega imperija. Njena zgodba bi se tu lahko končala v žalosti, a Helena Rubinstein se ni prepustila usodi. Z izjemno preudarnostjo je izvedla poslovno potezo, ki še danes služi kot študijski primer na Harvardu.

Kaj je storila, kako ji je uspelo znova zgraditi bogastvo in kakšne izjemne dogodivščine je doživela vse do svojega 92. let, preberite TUKAJ.