Tika Hribar: To v kozmetični industriji preziram iz dna srca

S Tiko Hribar, raziskovalko nege in lepote, soavtorico knjižne uspešnice Živjo, lepa koža in ustvarjalko platforme Tixibeauty smo se pogovarjali o negi kože in tem, katere marketinške trike iz kozmetične industrije najbolj prezira. 

Tika lepotno področje ocenjuje iskreno, brez olepševanja. Namesto dragih embalaž in praznih obljub prisega na učinkovite sestavine in razumevanje delovanja kože. Je glas razuma v poplavi lepotnih trendov, pri tem pa se trudi, da nas nauči predvsem tega, da lahko z manj izdelki dosežemo zavidljive rezultate.

Tika, kaj naša koža zares potrebuje, kaj je bistveno, kar mora vedeti vsaka ženska?

Ključne so urejene osnove, torej čiščenje, vlaženje in zaščita pred soncem. Te osnove predstavljajo 90 odstotkov nege kože in vplivajo tudi na upočasnitev staranja, zato je smiselno ozavestiti, da je preventiva učinkovitejša kot kurativa.

Dnevna rutina, na katero prisegaš?

Ta se ves čas spreminja, saj na dnevni bazi testiram veliko kozmetičnih izdelkov. Vedno pa vključuje vse osnove nege kože. Ker je moja koža suha in atopijska, dajem veliko poudarka na intenzivno nevtralno vlaženje in regeneracijo, za lepši videz kože pa so v moji rutini vedno retinoidi in azelaična kislina.

Kaj je največji mit o negi kože?

Osebno me najbolj zmoti prepričanje, da je naravna kozmetika bolj varna in/ali boljša od konvencionalne. Iz dna srca preziram zavajajoče oglaševalske prakse kot je “clean beauty”, ki brez realne, regulativne ali znanstvene osnove povzdigujejo določeno kozmetiko kot “čisto” in neposredno implicirajo, da je vse ostalo “dirty” oziroma umazano, toksično in škodljivo.

PREBERITE ŠE -> Tika Hribar: Lačna sem tega, da sem nekomu koristna in to je droga

Katero sestavino bi bilo smiselno uporabljati po 40. letu?

Nič ni nujnega, je pa za žensko zrelih let dobrodošlo, seveda, če ji je mladosten videz kože ena izmed prioritet, rutina z retinoidi, ki veljajo za zlati standard učinkovite nege za upočasnjevanje staranja kože. Gre za skupino sestavin, v katero sodijo tudi kozmetični retinoidi, kot sta retinol in retinal. Na tržišču obstaja kar nekaj sestavin, ki služijo enakemu namenu, sama prisegam na večopravilen pristop - radirk in čudežnih izdelkov namreč ni, so pa retinoidi tista “aktivna osnova”, ki jo je smiselno vključiti, in to čimprej.

Največja napaka, ki jo še vedno delamo pri negi obraza?

Nerazumevanje, da UV-sevanje povzroča med 80 in 90 odstotkov prehitrega staranja kože. Zaščito pred UV-sevanjem mnogi še vedno uporabljajo le na plaži ali v gorah, čeprav je takšno razumevanje napačno. Posledično prihaja do sončnih poškodb, prvi šok so običajno hiperpigmentacije in izražene gube, tudi upad tonusa po 40. letu. Zato je smiselna vsakodnevna uporaba zaščitne kreme, posebno v poletnem času, pri tem pa ne gre samo za zaščito, ampak tudi vlaženje in splošno nego kože.

Kakšna je po tvojem mnenju ključna razlika med kozmetiko visokega cenovnega razreda in drogerijsko kozmetiko. Je smiselno pri kozmetiki zapraviti več?

Če se osredotočim na osnove nege kože, ki zajemajo čiščenje, vlaženje in zaščito pred soncem, je na tržišču ogromno izdelkov, ki zelo učinkovito opravijo svojo nalogo brez ekstremno dragih sestavin oziroma surovin in v tej kategoriji običajno ni smiselno plačevati več. Ko pa govorimo o aktivnih sestavinah, ki tarčno naslavljajo določene problematike kože, so pa lahko surovine dražje in so posledično tudi prodajne cene izdelkov višje. V tem primeru je smiselno odšteti več denarja, na splošno pa menim, da je luksuzna negovalna kozmetika precenjena.

Znamke srednjega kakovostnega razreda, ki prav tako stavijo na inovacije, razvoj in domišljene formulacije, imajo dobro razmerje med učinkom in ceno in jih sama pogosto uporabljam. Tudi v naboru ugodne drogerijske kozmetike, predvsem na področju nege kože, najdemo zelo veliko t.i. biserov, ki ustrezajo kriterijem učinkovitosti, in zanje ne boste odšteli veliko.

PREBERITE ŠE -> Nina Jugovar: Če na anti-age nego prvič pomislimo pri 50. letih, ne pričakujmo čudežev

Bi se strinjala, da lahko s prehrano in življenjskim slogom dejansko ustavimo staranje?

Izrazi, kot sta »Bio-Hacking« ali »Longevity« pri negi kože, pa tudi na splošno, so samo marketinško recikliranje stalno prisotnega »antiaging« trenda. Novonastali izrazi resda zvenijo bolj učeno in manj negativno, a še vedno so zgolj dobro zastavljena tržna niša.

Z zdravim življenjskim slogom lahko staranje organizma upočasnimo, ustaviti pa ga ne moremo in to tudi ne bi smel biti cilj. Cilj naj bo kakovostno staranje. Sama se pri skoraj 45 letih počutim bistveno bolje kot v svojih dvajsetih in upam si reči, da sem tudi bolje videti. To veliko pove o tem, da leta sama po sebi niso problem; vprašanje je, kako živimo.

Ob poplavi biohacking idej in hitrih rešitev za upočasnjevanje staranja se pogosto izgubi bistvo: temelj zdravja. Tako niso ključne naprave, dopolnila, tretmaji ali nenehne meritve, temveč spanje, redno gibanje, uravnotežena prehrana, dobri odnosi, notranji mir in občutek zadovoljstva. Prav te osnove so pri večini ljudi še vedno neurejene, a jih pogosto preskočimo in raje posegamo po dragih bližnjicah, ki nas od kakovostnega staranja v resnici še bolj oddaljijo.