Vse več otrok uporablja anti-age kozmetiko, strokovnjaki svarijo pred nevarnimi posledicami

Nekoč so deklice pred ogledalom preizkušale mamine šminke in se igrale odraslost. Danes osemletnice razpravljajo o hialuronski kislini, desetletnice snemajo večstopenjske večerne kozmetične rutine, najstnice pa si želijo serumov in krem, ki so bile še pred desetletjem namenjene ženskam v menopavzi. Kar se zdi kot nedolžna igra, je v resnici del širšega, vse bolj zaskrbljujočega pojava, ki ga strokovnjaki imenujejo kozmetikoreksija.

Na družbenih omrežjih, kjer se briše meja med zabavo in oglaševanjem, otroci danes odraščajo v svetu, kjer je nega kože postala skoraj obveza. Trend, ki na spletu sliši na ime »Sephora kids«, v katerem otroci množično kupujejo in razkazujejo kozmetične izdelke, je postal globalen, zaskrbljeni pa niso samo starši ampak tudi institucije. Italijanska agencija za varstvo konkurence (AGCM) je nedavno sprožila preiskavo proti podjetju LVMH, lastniku parfumske in kozmetične verige trgovin Sephora in znamke dekorativne kozmetike Benefit, zaradi domnevnega prikritega oglaševanja otrokom, celo mlajšim od deset let navaja britanski medijski portal BBC. A pojav je globlji od posameznih kampanj. Gre za novo obliko odraščanja.

Kaj je kozmetikoreksija?

Kozmetikoreksija, imenovana tudi dermoreksija, pomeni kulturno pogojeno obsedenost z doseganjem »popolne« kože, ki vodi v pretirano, starosti neprimerno ali celo kompulzivno uporabo kozmetičnih izdelkov in postopkov. Kot v znanstvenem članku »Cosmeticorexia: What It Is, Where It Comes from, and Why It Matters« pojasnjujeta zdravstvena strokovnjaka Alberto Stefana in Giovanni Damiani, se kozmetikoreksija kaže pri posameznikih, ki negi kože posvečajo veliko časa in denarja, ter občutijo tesnobo, če kozmetične rutine ne morejo izvesti. Uporaba kozmetike je zanje način uravnavanja čustev, zapišeta in razložita, da negovalne rutine za osebe s kozmetikoreksijo niso zgolj navada, temveč postanejo način soočanja z notranjimi stiskami. Čeprav kozmetikoreksija še ni uradno priznana kot diagnoza, jo strokovnjaki vse pogosteje obravnavajo kot resen psihodermatološki pojav, ki povezuje kožo in psiho. 

Oglaševanje izdelkov je na družbenih omrežjih pogosto pomešano v zabavno vsebino, kar je še posebej nevarno za otroke, saj ti nimajo razvite oglaševalske pismenosti. Pred 12. letom pogosto sploh ne prepoznajo marketinga v ozadju objav vplivnežev, tudi starejši mladostniki pa težko razumejo njegove subtilnejše oblike. Foto: Shutterstock

Svet, ki prodaja popolnost

Ali je kozmetikoreksija prisotna pri spletnih vplivnežih oziroma influencerjih, ki objavljajo videe svojih intenzivnih kozmetičnih rutin, ali ti to pač počnejo zgolj zato, ker s tem služijo denar, niti ni tako pomembno vprašanje, kot, kakšen vpliv ima to na njihove sledilce. Med njimi je namreč ogromno mladostnikov in celo otrok, ki želijo posnemati obnašanje svojih najljubših vplivnežev. 

PREBERITE ŠE -> Lara Tošić: Naša generacija bo, srčno upam, svet naredila boljši

Kot za britanski spletni časopis Telegraph opozarja profesorica medijskih študij Michelle Nelson, otroci danes pogosto ne ločijo več med resničnostjo in digitalno podobo, zato influencerje, četudi jih nikoli ne spoznajo v živo, dojemajo kot prijatelje, saj so z njimi vsak dan v stiku preko video objav. Na ta način gradijo zaupanje vanje in jih sčasoma želijo tudi posnemati. 

Težava je še večja, ker otroci nimajo razvite oglaševalske pismenosti. Pred 12. letom pogosto sploh ne prepoznajo marketinga v ozadju objav vplivnežev, tudi starejši mladostniki pa težko razumejo njegove subtilnejše oblike. Če so bili nekoč oglasi jasno ločeni od zabavnih vsebin, so danes namreč  premeteno vkomponirani v objave vplivnežev. 

Ob tem industrija ne zaostaja. Kot poudarjajo raziskave, se je meja med dermatološkim zdravljenjem in vsakodnevno nego zabrisala. Aktivne učinkovine, kot so retinoidi in kisline, so iz ordinacij prešle v kopalniške omarice in s tem tudi v rutine otrok. Argentinska dermatologinja Silvina Alejandra Bruey za portal WorldCrunch razkriva, da družbena omrežja in industrija skupaj ustvarjajo novo potrebo med mladimi, ki je v resnici nimajo. 

Ta potreba se pri otrocih in mladostnikih gradi na račun krhke samopodobe. »Dejstvo je, da so mladostniki zelo ranljivi, sploh mlajši, kot so, bolj so razvojno občutljivi na to, kaj družba narekuje,« opozarja psihologinja Meta Jerala Kegljevič iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Dodaja, da v teh letih še nimajo razvitih mehanizmov samokontrole, zato so impulzivnejši in bolj dovzetni za neustrezne rešitve. Samopodoba se namreč ne oblikuje v vakuumu. »Kako bom ovrednotila sebe, je zelo odvisno od tega, kako me bo ovrednotila družba,« pojasnjuje. V času, ko družbena omrežja postajajo glavni prostor primerjanja, je pritisk še večji. 

PREBERITE ŠE -> Psihologinja odgovarja: So res družbena omrežja glavni krivec za težave s samopodobo pri najstnikih?

Ko nega postane škodljiva 

A posledice kozmetikoreksije niso le psihološke, temveč tudi fizične. »Veliko teh izdelkov je anti-ageing in niso primerni za otroke, saj lahko povzročijo draženje, pri mlajši koži pa so potencialno nevarni,« za BBC svari dr. Tess McPherson, pediatrična dermatologinja iz Britanskega združenja dermatologov. Otroška koža je namreč tanjša in bolj občutljiva, zato agresivne sestavine, kot so retinoli in kisline, lahko poškodujejo kožno bariero, povzročijo vnetja, alergije ali celo trajne posledice. Prav tako kozmetika, namenjena odrasli koži, lahko maši pore nežne otroške kože in spodbuja razvoj bakterij, kar vodi v nastanek aken in tako ustvarja točno tiste težave, pred katerimi se mladostniki s pretirano uporabo kozmetike želijo obvarovati. 

Če je kozmetični izdelek v pisani embalaži, še ne pomeni, da je za otroke. Ena izmed problematičnih praks lepotne industrije je tudi to, da izbirajo embalaže z motivi in oblikami, ki so všečne otrokom. Foto: Shutterstock

Kdo bo odgovarjal za škodo in trpljenje povzročeno otrokom in mladostnikom? 

Del krivde nedvomno nosi lepotna industrija. Kot je za Telegraph razkril nekdanji uslužbenec agencije za digitalni marketing, kozmetična podjetja dobro vedo, kdo spremlja njihove vsebine, a kljub temu sodelujejo z vplivneži, katerih občinstvo je izrazito mlado. Pred morebitnimi kršitvami zakonodaje se zavarujejo na način, da financirajo zgolj vplivneže, ki so že polnoletni, vendar pri tem namenoma ignorirajo dejstvo, da so njihovi sledilci bistveno mlajši. Doslej regulacij, ki bi posegle v to sivo področje še ni bilo, zato je nedavna italijanska preiskava tako pomembna, saj predstavlja prvi resnejši poskus postavitve meja lepotni industriji. 

A odgovornost ni le sistemska, problem je tudi v vzgoji otrok. »Ko otrok dobi pametno napravo, v bistvu v žep dobi 24-urni oglaševalski kanal,« za Telegraph opozarja Daisy Greenwall, soustanoviteljica britanske iniciative za otroštvo brez zaslonov, ki spodbuja starše, da so čim bolj vključeni v otrokovo rabo pametnih naprav. To ne pomeni, da jim samo omejujejo uporabo telefonov, tablic in računalnikov, ampak da se z njimi predvsem pogovarjajo o tem, kaj na teh napravah počnejo in katere vsebine konzumirajo, ter jim pomagajo ustvariti kontekst, da bodo te vsebine znali razumeti in kritično presojati. 

PREBERITE ŠE -> Dr. Barbara Gnidovec Stražišar: Na to težavo pri najstnikih že leta opozarjam, a je sistem ne upošteva

Slednje je pomembno tudi na področju nege kože in kozmetike, pa naj se to sliši še tako trivialno. »Ko otrok začne uporabljati kozmetiko, je pomembno, da se z njim pogovarjamo in skušamo razumeti, zakaj posega po teh stvareh,« svetuje Meta Jerala Kegljevič, ki pravi, da je ključno, da otrok dobi realne informacije o posledicah in da razume, zakaj določeni izdelki zanj niso primerni. »Otrok za zdrav razvoj potrebuje zdrave meje in starše, ki bdijo nad njegovimi odločitvami, še posebej, ko gre za odločitve, katerih posledice segajo v daljno prihodnost. Namreč najstnik je zaradi še nerazvitih kognitivnih procesov samoregulacije podvržen iskanju trenutnega lagodja s slabšim uvidom posledic v prihodnosti.«

Enako pomembno je po mnenju slovenske psihologinje tudi, da so starši s svojimi dejanji zgled otroku. »Če mama prekomerno skrbi za lasten videz, otroku sporoča, da je ta vidik izredno pomemben,« razloži in doda, da se otroci učijo z opazovanjem in da so starši njihovo prvo ogledalo. »Starši morajo biti tudi pozorni, da otroka ne kritizirajo zaradi njegovega videza in mu namenijo dovolj pohval, še posebej, ko v svoj videz ne vloži pretiranega truda. V primerih, ko otrok vlaga preveč truda v svoj videz, pa se je smiselno ne odzvati in ignorirati njegov končni videz. S tem še dodatno ne spodbujajo njegovega vedenja,« še svetuje Jerala Kegljevič. 

Če želite svojega otroka obvarovati pred kozmetikoreksijo, mu kozmetike ne prepovejte, ampak se z njim pogovorite in mu razložite nevarnosti ter mu približajte tiste negovalne izdelke, ki so primerni za otroško kožo. Na ta način se ne bo počutil izključenega od vrstnikov. Foto: Shutterstock

Kozmetikoreksija ni le modna muha, ampak žal simptom časa, v katerem živimo. V svetu, kjer je popolni videz (in z njim tudi porcelanasta koža) postal cilj že v osnovni šoli, se moramo vprašati, kaj pravzaprav učimo naše otroke. Če jim vplivneži sporočajo, da je vrednost človeka zgolj v zunanjosti, jim vsaj v resničnem življenju dan za dnem povejmo in dokažimo, da šteje tudi, kaj nosimo v sebi.