Študije so pokazale, da lahko tako akutni kot kronični stres negativno vplivata na njeno zdravje ter poslabšata številne kožne bolezni, vključno z luskavico, atopijskim dermatitisom in aknami.

Koža, ki je največji človeški organ, deluje kot izjemno dinamičen sistem, ki ni zgolj fizična pregrada, ampak ključno orodje za odzivanje na notranje procese in zunanje dražljaje. Njena kompleksna mreža receptorjev, živcev in krvnih žil omogoča tesno sodelovanje s centralnim živčnim sistemom, zato je dovzetna za različne vrste stresnih situacij.

Tesno povezovanje kože s stresnim odzivom vključuje aktivacijo endokrinega, nevrološkega in imunskega sistema prek simpatičnega živčnega sistema in osi hipotalamus–hipofiza–nadledvična žleza. Pri tem se sproščajo pomembni hormoni in živčni prenašalci, kot so kortizol in kateholamini, ki lahko ob dolgotrajnem vplivanju ustvarjajo negativne učinke na koži, denimo vnetja, srbenje ter zmanjšano imunsko funkcijo, kar poslabša stanje kože.

Ti signali nato sprožajo in vzdržujejo stresni odziv v telesu. Različni psihološki in okoljski stresorji lahko aktivirajo ta odziv na koži, ki nato vpliva na možgane ter obratno. To vzpostavlja krog stresa med možgani in kožo, ki se kaže v negativnem vplivu na kožo in celostno počutje posameznika/-ce.

Psihosomatske dermatološke bolezni

Klinična in znanstvena veda, ki jo imenujemo psihodermatologija, predstavlja preplet med kožnimi obolenji in duševnimi motnjami posameznika/-ce ter vzpostavlja most med psihiatrijo, psihologijo in dermatologijo. Raziskave ocenjujejo, da se pri 40–80 odstotkih bolnikov/-c, ki poiščejo pomoč pri dermatologu, pojavijo sočasne duševne motnje, ki lahko bodisi povzročijo bodisi poslabšajo kožno bolezen.

Bolniki/-ce, ki trpijo za psihodermatološkimi obolenji, pogosto z ...