Kaj v resnici nanašamo na ustnice: šminke na testu
Objave na družbenih omrežjih opozarjajo, da je nova toksikološka študija razkrila, da vse šminke vseh svetovno znanih kozmetičnih znamk vsebujejo nevarne količine kadmija – težke kovine, ki naj bi z uporabo rdečila za ustnice prehajala v človeški organizem, se kopičila v telesu in povzročala hude zdravstvene posledice. A trditev ne drži povsem.
Po podatkih tujih preverjevalcev dejstev in slovenske potrošniške organizacije so količine težkih kovin v sodobnih šminkah minimalne – vendar to ne pomeni, da je vsaka šminka popolnoma varna.
Kaj pravi tuja raziskava: kadmij ni prisoten v vseh šminkah
Portal Fact Crescendo je v analizi viralnih trditev ugotovil, da ni dokazov, da bi vse šminke vsebovale nevarne količine kadmija. Res je, da so v nekaterih starejših študijah našli sledove te kovine, a v zelo majhnih koncentracijah, ki ne predstavljajo tveganja pri običajni uporabi.
Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) spremlja prisotnost kovin v kozmetiki in ugotavlja, da se v večini primerov količine težkih kovin gibljejo globoko pod varnostnimi mejami.
Kadmij se sicer lahko pojavi v kozmetiki kot nečistoča v barvilih, predvsem v rdečih in rožnatih odtenkih, kjer se uporabljajo mineralni pigmenti. A če proizvajalci uporabljajo kakovostne in prečiščene surovine, se kadmiju lahko skoraj povsem izognejo.
Slovenski test ZPS: brez kadmija, a z drugimi skrb vzbujajočimi snovmi
Tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je leta 2020 izvedla obsežen test rdečih šmink, dostopnih na slovenskem trgu. Rezultati so potrdili, da je strah pred težkimi kovinami večinoma odveč.
V laboratorijih so iskali pet najpogostejših kovin – arzen, svinec, kadmij, antimon in živo srebro, za katere je dokazano, da so rakotvorne ali lahko vplivajo na plodnost.
Mednarodna raziskava ZPS v nobeni izmed 21 testiranih šmink, ki so na voljo na v Sloveniji, ni zaznala kadmija ali drugih težkih kovin, so pa vse vsebovale minimalne sledi svinca, ki so najverjetneje posledica uporabe pigmentov. Količine svinca so bile pri vseh vzorcih znotraj varnih meja, kar je spodbudna novica za potrošnice.
Z drugimi besedami: težke kovine danes niso več glavni problem šmink. Veliko večjo pozornost bi morali nameniti drugim sestavinam – predvsem mineralnim oljem in alergenom.
PREBERITE ŠE -> Slovenska vizažistka razkrila napako, ki jo ženske počnejo pri izbiri pudra
Mineralna olja: tihi sopotniki šmink
Veliko šmink vsebuje mineralna olja, ki so stranski produkt rafiniranja nafte. Uporabljajo se zaradi svoje mehke teksture in obstojnosti, vendar niso povsem nedolžna.
ZPS je v več izdelkih zaznala mineralna olja aromatskih ogljikovodikov (MOAH – mineral oil aromatic hydrocarbons), ki so lahko potencialno rakotvorna. Njihova prisotnost kaže na premalo prečiščene surovine – znak slabše kakovosti in neodgovorne proizvodnje.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) opozarja, da v živilih ni dopustna nobena količina MOAH, saj znanost ne pozna varnega praga.
Čeprav kozmetika ni namenjena zaužitju, šminko – hoteli ali ne – delno pojemo. Povprečna uporabnica letno zaužije okoli 20 gramov šminke, zato je pomembno, da ne vsebuje škodljivih snovi.
Poleg MOAH so problematična tudi mineralna olja nasičenih ogljikovodikov (MOSH – mineral oil saturated hydrocarbons), ki se lahko kopičijo v telesu in povzročajo vnetja jeter ter bezgavk. O tretji skupini, t. i. poliolefinskih oligomeričnih nasičenih ogljikovodikov (POSH – polyolefinic oligomeric saturated hydrocarbons), pa znanost še nima dovolj podatkov, a previdnost ni odveč.
Alergeni in hormonski motilci v šminkah
ZPS je med testiranimi izdelki odkrila še prisotnost alergenov in potencialnih hormonskih motilcev.
V več šminkah so bile prisotne alergene dišave, kot je linalol, ki lahko pri občutljivih osebah povzročijo kontaktne reakcije ali vnetja kože.
Nekateri izdelki pa so vsebovali BHT, antioksidant, za katerega obstaja sum, da deluje kot hormonski motilec. ZPS zato njegovo uporabo odsvetuje nosečnicam in najstnicam.
Evropska zakonodaja ščiti potrošnike – a ni brez lukenj
Evropska zakonodaja o kozmetičnih izdelkih (Uredba (ES) št. 1223/2009) določa, da kozmetika ne sme vsebovati nevarnih snovi, vključno s težkimi kovinami. Dovoljene so le v sledeh, če so te tako majhne, da jih tehnično ni mogoče odstraniti in ne predstavljajo tveganja za zdravje.
Vendar zakonodaja ne določa natančnih mejnih vrednosti za vsako kovino. Zato se pri ocenjevanju rezultatov pogosto uporabljajo nemški in kanadski standardi, kjer je meja za svinec, na primer, 3 mg/kg izdelka.
Na ravni EU še vedno ni enotnega pravila za mineralna olja v kozmetiki – kar pomeni, da lahko kakovost surovin močno niha med proizvajalci. Tudi zato potrošniške organizacije pozivajo Evropsko komisijo, naj strožje uredi prisotnost MOAH in MOSH v izdelkih za ustnice.
PREBERITE ŠE -> Kako smo ženske dobile prvo maskaro in neverjetna zgodovina tega ličila
Kako izbrati varnejšo šminko
Potrošnice se v poplavi sestavin in marketinških obljub danes težko znajdemo same. Ponujamo vam nekaj preprostih korakov, ki vam lahko pomagajo pri varnejši izbiri:
1. Preverite seznam INCI
Na vsakem kozmetičnem izdelku mora biti naveden t. i. INCI seznam – to je mednarodni seznam vseh uporabljenih sestavin (International Nomenclature of Cosmetic Ingredients).
Sestavine so zapisane v angleščini ali latinščini, po vrstnem redu glede na količino, ki jo izdelek vsebuje. Z njegovo pomočjo lahko potrošniki ugotovimo, ali kozmetični izdelek vsebuje alergene, mineralna olja ali druge snovi, ki se jim želijo izogniti.
Ko izbirate šminko, bodite pozorni na besede, kot so Paraffinum Liquidum, Cera Microcristallina ali Mineral Oil. Označujejo mineralna olja, in če jih rdečilo za ustnice vsebuje, se mu je bolje izogniti.
Sestavine kozmetičnih izdelkov lahko preverite tudi brez obiska trgovine. Na portalu INCI Decoder boste našle bazo podatkov skoraj vse kozmetike, ki je trenutno na mednarodnem tržišču, s podrobnimi analizami sestavin.
2. Pazite na dišave in konzervanse
Dišave, kot sta Linalol in Geraniol, ter konzervansi, kot je BHT, lahko povzročajo alergije ali hormonske motnje.
3. Naravno ne pomeni nujno varno
Tudi šminke z oznako »eko« ali »bio« lahko vsebujejo alergene naravnega izvora.
4. Manj je več
Kot smo že omenili, raziskave kažejo, da težke kovine danes niso več glavna nevarnost v šminkah, vendar nekatere vsebujejo druge snovi, ki so lahko zdravju škodljive – od premalo prečiščenih mineralnih olj do potencialnih hormonskih motilcev.
Pri kozmetiki (pa tudi prehrani) zato načeloma velja pravilo: manj je več. Krajši, kot je seznam sestavin, manjša je verjetnost, da vsebuje nepotrebne ali zdravju škodljive snovi.
5. Zaupajte preverjenim testom
Zveza potrošnikov Slovenije izvaja neodvisne teste izdelkov, prav tako sodelujejo z drugimi evropskimi neodvisnimi potrošniškimi organizacijami in objavljajo njihove ugotovitve. Preden se odločite za nakup kozmetike, preverite, ali obstaja test za vaš želeni izdelek.
To lahko storite tudi v trgovini s pametnim telefonom. Žal ni dovolj, da se zanašate zgolj na svoje čute, proizvajalci namreč dobro vedo, kako formulirati in zapakirati izdelek, da bo všečen, četudi v sebi skriva neprijetne snovi.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
