Oblikovane roke kot statusni simbol: 'Jaz bom dobla močne roke, ti pa malo ...'

Pomen dolgoživosti in z njo povezane mišične mase zadnja leta močno polni predvsem medijski oz. virtualni prostor, vse več se o tem govori tudi v okviru skrbi za zdravje in v vsakodnevnih debatah. Strokovnjaki in večkrat (ne)strokovnjaki poudarjajo pomen dovolj visokega vnosa beljakovin, vse bolj se razbija mite o tem, da so vidne in oblikovane mišice le »domena« moških. Žensko telo, kjer so mišice izrazito poudarjene, se v medijih in med zvezdniki pojavlja vse pogosteje.

Če nam je to všeč ali nam ni, je stvar okusa (na katerega vpliva mnogo dejavnikov), dejstvo pa je, da je že Miley Cryus pred dvema letoma, ko je njena skladba Flowers osvojila nagrado Grammy, s svojim videzom in oblikovanimi rokami poskrbela za to, da smo si nastop in videz zapomnili.

Kot je lani poročal Time, so oblikovane roke postale nov statusni simbol, skoraj nedosegljiv lepotni ideal. Posnetki Lauren Sánchez Bezos in Kristin Cabot, direktorice kadrovskega oddelka pri podjetju Astronomer, ki se poljublja na koncertu Coldplay, so postali viralni. Rdeče preproge, Instagram objave in reklamni plakati na Times Squareu ponavljajo isto sporočilo: deltoidi in tricepsi, ponosno razkazani. Serena Williams je lani objavila fotografije v kopalkah, na katerih prikazuje mišičaste roke, po tem, ko je promovirala svoje hujšanje z novimi zdravili.

Telo kot predmet

Četudi lepotni ideali obstajajo že od nekdaj, se spreminjajo in niso univerzalni, pa se zdi, da je sodobna družba z zunanjo podobo, telesom še bolj obsedena kot nekoč. Deloma k temu pripomorejo tudi digitalni mediji, saj je kultura in družba postala še bolj vizualna in virtualna. »Nekoč smo gledali podobe idealiziranih teles v revijah, kakšnih oglasih, izpostavljenost je bila manjša. Tudi supermodelov je bilo le nekaj,« se spominja socialna psihologinja dr. Metka Kuhar, ki je bila gostja v podkastu Na robu, kjer je spregovorila o obsedenosti z zunanjo podobo. Danes pa nas te podobe spremljajo na vsakem koraku.

Obsedenost z videzom je povezana z družbenimi okoliščinami, ki to precej izrazito spodbujajo: »Na telo se gleda kot na nek predmet, na objekt, ki zahteva stalno pozornost in nadzorovanje ter izboljševanje, popravljanje, korigiranje. Telo je postalo tisto, kar ima vrednost, tudi za naš jaz,« opozarja Kuharjeva.

Vse več žensk, ki v fitnesih dvigujejo uteži

Po desetletnem hollywoodskem iskanju vitkosti in gibanju telesne pozitivnosti je prišlo novo obdobje mišic. Udeležba žensk v vadbi z utežmi je v letu 2024 narasla na 14 odstotkov, v primerjavi z 11 odstotki leta 2019, kažejo podatki Združenja za zdravje in fitnes, ki jih povzema Time. V fitnes centrih odstranjujejo kardio naprave in povečujejo prostor za uteži, saj ženske predstavljajo vse večji delež članstva. Trend je povezan z industrijo, ki obljublja zaščito pred izgubo mišic in redčenjem kosti, še posebej v menopavzi (vrednost industrije je 17 milijard dolarjev, navaja Time).

Joanna Strober, izvršna direktorica Midi Health, je za Time dejala, da je prišel premik v razumevanju, da biti močan, ne suh, postaja vse pomembnejše. Roke se zdaj pogosto razumejo kot simbol moči, discipline in kulturnega premika. Petter Attia je v svoji knjigi Outlive pomagal popularizirati mišice kot del pogovora o dolgoživosti.

Lynn Jurich, soustanoviteljica podjetja Sunrun, zdaj vodi ekskluzivno članstvo v Silicon Valleyju, kjer je osrednji del programa dviganje uteži, s poudarkom na ženskah v perimenopavzi, ki želijo obnoviti zaupanje in moč. Podobno v studiu Lifted Method v New Yorku ženske iščejo mišice kot simbol trdega dela. Holly Rilinger, lastnica studia, pravi, da gre za idejo, da moč postane simbol napora: »Ženske želijo imeti močnejše roke, ki so bolj oblikovane, definirane.«

V devetdesetih letih so roke pogosto predstavljali kot tanke, poudarek na zadnjicah je bil v 2010, tudi prek vplivov Hollywooda. Z družbenimi omrežji se je ta pogled spremenil. Nova generacija »fitnes vplivnežev« redefinira lepotne ideale skozi dvigovanje uteži, ob tem pa promovira raznorazna prehranska dopolnila in športne outfite. Pri nas, denimo, Petra Parovel s svojo znamko Swy predstavlja primer vpliva fitnes kulture na žensko telo in popolno ujemajoče outfite za vadbo.

Simbol moči in privilegija

Dany Garcia, nekdanja profesionalna bodybuilderka, zdaj pravi, da moč ni le stvar vizualnega, ampak iluzije moči – mišice so le vizualni dodatek, dosežen z zmanjšanjem telesne maščobe. Ženska roka je postala simbol moči, a tudi privilegija, saj doseči popolno ravnovesje zahteva denar, osebne trenerje in čas. Po besedah psihologinje Renee Engeln, ki opozarja, da je novi ideal za ženske – vitkost in vidna mišičnost – le še en način, da se ženske ne počutijo dovolj dobro v svoji koži.

Privlačnost mišičnosti prihaja z ostrimi pravili, opozarjajo v prispevku revije Time. Roke morajo biti oblikovane, vendar ne prevelike, močne, a še vedno »ženske«. Kakšne naj bodo roke, diktirata kultura in razred.

Doseči popolno ravnovesje med mišicami in vitkostjo zahteva denar, osebne trenerje, nutricioniste in čas. »Nikoli ne pozabite, da je najbolj ključna sestavina za dosego idealnega telesa, poleg genetike, bogastvo,« pravi Engeln. »Bogastvo vam omogoči dostop do zdravih živil, časa in virov, da lahko vadbo spremenite v neplačani delovni čas.«

Mišičasta roka torej ni le označevalec moči. Je označevalec privilegija. In na ta način, čeprav nakazuje moč, ponovno vzpostavi nadzor. Žensko telo definira s standardi, ki jih lahko dosežejo le redki. Zvezdniški trener Gunnar Peterson, ki je delal z Los Angeles Lakers in Kardashianovimi, pravi: »Nimam žensk, ki bi prišle in rekle: ‘Hočem velike roke.’ Gre za to, da želijo večjo definicijo svojih rok. Skupna značilnost žensk, ki prihajajo v moj fitnes, je bila vedno želja, da oblikujejo zadnjico, trebuh, roke ... Danes pa so to oblikovane roke,« pravi Peterson.

Raziskave so pokazale, da so tekmovalke na Miss ZDA med leti 1999 in 2013 postale bolj suhe in mišičaste, kar so mlade ženske ocenile kot najlepšo kombinacijo. 

Kot opozarja socialna psihologinja dr. Metka Kuhar, so ti novi lepotni ideali povezani z družbenimi okoliščinami, ki ženske potiskajo v iskanje popolnosti. 

Feministična logika in projiciranje

Brutalno je, kot pravi Kuharjeva, da pravzaprav sami ponotranjimo pogled – to niti ni več »ponotranjen moški pogled«, o čemer se je govorilo dolgo časa nazaj. In zakaj so vali feminizma poleg vse več pravic za ženske prinesli tudi vse strožje lepotne standarde?

Zakaj so (umetni) nohti kot stezniki iz preteklosti, ki jih zdaj nosimo na konicah prstov? Tudi o tem prisluhnite v podkastu Na robu, kjer socialna psihologinja ponudi tudi odgovor na to, kaj sploh pomeni zdrav odnos do telesa. Pogovoru prisluhnite TUKAJ.