Od kod pravzaprav navdih za to, da ne rečem skoraj izumrlo obrt?

Začelo se je že pred leti s poskusom ustvariti naglavno pokrivalo – nekakšno škofovsko kapo iz velikega ženskega modrca v kontekstu svoje likovne razstave A sem Blaž?, za katero sem v tehniki asemblaža obravnavala vidike ženske identitete. Estetski in funkcionalni učinek te stvaritve oz. artefakta sta me takoj začarala, pa vendar je trajalo kar nekaj časa, da sem od eksperimentiranja tudi z embalažo plastičnih pralnih praškov, ki sem jih spremenila v naglavne stvaritve za potrebe modne revije, prešla na obdelavo in izdelavo pravih klobukov. Moram priznati, da me je k bolj poglobljenemu pristopu spodbudila nagrada na Mesecu oblikovanja v Ljubljani leta 2014, in sicer za klobuke, katerih metamorfozo sem dosegla po načelu enega reza – One cut Bonnet oz. Enorezni klobuki, narejene prav tako za potrebe neke modne revije. Preteklo je še nekaj časa in šele lani sem poiskala edino še delujočo modistinjo v Mariboru, da mi je razložila, kako se tem rečem streže v klobučarski branži. Obiskala sem še tovarno Šešir v Škofji Loki in zadeva me je popolnoma očarala in prevzela. Kljub spoznanju, da je skoraj nemogoče dobiti primerno orodje, opremo in material za izdelavo klobukov, tega nisem razumela kot nepremagljivo oviro, je pa res, da trenutno iz tega izhajajo določene omejitve in kompromisi. 

Kakršen koli klobuk, ki si ga nadenemo, sugerira »večno eleganco«. 

Kakšnim modelom klobukov se trenutno posvečate?

Zdaj se posvečam nosljivim damskim klobukom. Ukvarjam se z interpretacijo klasičnih form: cloche, pillbox, bumper, cocktail fascinator in templar hat – balaclava. 

Komu so pa namenjeni?

Ti klobuki so namenjeni vsem ženskam, ki imajo izostren čut za estetiko, saj takšen dodatek izredno lepo, poetično in šik celostno zaokroži podobo. Je nebesedna izrazno-estetska komunikacija z okolico. Izbira je široka; od diskretnega do ekscentričnega videza. Kakršen koli klobuk, ki si ga nadenemo, sugerira »večno eleganco«, čeravno gre za sodobno »mix&match« kombiniranje oblačilnih kosov in stilov. 

V kateri državi na svetu jih največ nosijo?

V Angliji in njenih bivših kolonijah, Španiji, Franciji, na Portugalskem … 

Če se ozremo po mestnih ulicah, vidimo, da pri nošnji klobukov prednjačijo mlajši in starejši moški. 

Kako bi lahko Slovence navadili, da bi jih bolj nosili?

Morda odgovor leži v tem, da nekako ni bolj urbano šik in minimalistično diskretnih sodobnih damskih klobukov, kar se tiče ponudbe ženskih naglavnih pokrival na trgu. Če se ozremo po mestnih ulicah, vidimo, da pri nošnji klobukov prednjačijo mlajši in starejši moški, in to je krasno. Brez obotavljanja si v stilu trenutnih modnih smernic nadenejo klasične modele, kot so fedora, newsboy, boater, medtem ko so dekleta in ženske bolj zadržane. Večinoma izbirajo med moškimi – prej omenjenimi in trenutno popularnimi modeli klobukov, bolj ženstvenih in izraznih se kar nekako bojijo. Zdi se mi, da ne bomo živeli v poživljajočem svetu osebne in izrazne svobode, kulturne pestrosti ter izvirnosti, dokler ne bomo dihali s polnimi pljuči pozitivnega samozavedanja ter neobremenjeno zrli v svet in si upali izbirati stvari, ki nas ločijo od množice, in biti s tem zadovoljni. Življenje in svet okrog nas si je treba dovoliti okušati in svojo bit izraziti po svoje, avtentično, in se ne podrediti uniformnemu, stereotipom, predsodkom in strahovom, ki se vsiljujejo od zunaj in nas mrtvičijo in ukalupljajo od znotraj.

Kakšne si sami najraje nadenete?

Najraje in z užitkom si nadenem svoje klobuke, izdelane iz stoodstotne volnene klobučevine in naravnih trdil, prijaznih do kože, saj so narejeni po moji meri in okusu. Pri srcu so mi klobuki z idejo, monokromatični, natančnih rezov, s pravo mero detajlov in pravilnih višinskih in drugih razmerij. 

Smisel in potencial klobuka ležita v prefinjenosti zlitja oblike z namembnostjo in v njegovem čarobnem neverbalnem izrekanju čustev. 

Kako pravzaprav nastane klobuk?

Zanj potrebujem povprečno en teden. Ne samo zaradi sušenja kuhane in napete klobučevine, ki lahko traja tudi do tri ali štiri dni, temveč tudi zaradi premišljevanja oblike ter izraza, ki ga sproža. Smisel in potencial klobuka ležita namreč v prefinjenosti zlitja oblike z namembnostjo in v njegovem čarobnem neverbalnem izrekanju čustev, ki se sprožajo ob pogledu nanj in nas nagovarjajo. Pri mojem ustvarjalnem delu gre za likovno zamišljanje klobuka kot male plastične kiparske forme, kjer se izkazujejo možna harmonična razmerja med »praznim in polnim«, med linearnimi rezi in prelomi ploskev, med »nosilnim in nošenim«, med stabilnostjo in težnostjo, med uravnavanjem razmerij konstitutivnih mas klobuka in človeške glave. Lovljenje in ujetje oblik in izrazov je neskončna igra iskanja možnih rešitev, je dialog med materialnimi lastnostmi stvari in idejo o stvari. Ko podoba takšne celote – klobuka »obstane«, pomeni le en fragment, »zamrznjeno« stanje nekega poteka iskanja in nekega trenutka odločitve. 

Kaj pa modne smernice? Kje jih ujamete?

Opažam, da so klobuki vse bolj priljubljeni, vendar ne lovim modnih smernic. Moji posedujejo estetiko in izraz, ki izhaja iz moje likovne govorice in interpretacije ideje o klobuku. Trudim se narediti lepega, kakovostnega in ne samo kričavega in že ničkolikokrat videnega. Izdelujem takšne, ki bi jih nosila sama in jih lahko kombiniram s tistim, kar imam ali bi si želela imeti v omari.

Kateri klobuk ima tri luknje?

Vsak mora imeti vsaj eno. Moj jih ima lahko veliko ali malo, a vsaka je na svojem mestu in z razlogom. Če ne bi imel teh in takšnih lukenj, to ne bil bi moj klobuk. 

Katere barve označujejo vaše klobuke v aktualni sezoni?

Krem, bordo rdeča, temno modra, siva in črna.