Urška Kališnik: Pri kvačkanju me ustavijo šele žulji

Nadvse domiselno ime nosi vaša blagovna znamka Kvačkaruša. Ste se ga sami spomnili ali vas je kdo začel tako klicati?

Ko sem ustvarila svojo stran na Facebooku in Instagramu, sem to naredila pod imenom Crochet Kali (crochet je angleška beseda za kvačkanje), za katero pa sem že od začetka vedela, da ne bo obstalo. Svojo družino in prijatelje sem ves čas prosila za pomoč in nekdo mi je predlagal, naj se imenujem Kvačka Urša. To ime mi ni ustrezalo, a iz teh dveh besed sem čez nekaj časa naključno sestavila premetanko Kvačkaruša, za katero sem brez dvoma vedela, da je prava za mojo znamko.

Odkar kvačkam, redkeje posežem po računalniku. Po vrsti let sem obudila ljubezen do knjig – čudovit občutek je, ko lahko ob poslušanju knjig, za katere si prej nisem vzela časa, pod mojimi prsti nastajajo igračke in oblačila. 

Kdo pa vas je naučil kvačkati, kako se je pravzaprav začela vaša zgodba?

Predlansko poletje mi je mami na spletu pokazala slike lovilcev sanj, ki so imeli v obroč vpete kvačkane mandale. Zdeli so se mi čudoviti in sem si ga zaželela, vendar nikjer nisem našla takega, ki bi mi ustrezal. Odločila sem se, da ga bom poskusila narediti kar sama. Takrat se je pravzaprav začela moja zgodba s kvačkanjem. Mami, ki je pred leti znala kvačkati, me je poskušala naučiti, a je že pozabila osnove, tako da sem se jih naučila kar iz spletnih posnetkov. Imela sem precej težav, ker sem levičarka, vsi videi, ki so prikazovali tehnike, pa so bili za desničarje. Na srečo sem zelo vztrajna, tako da sem se naučila kvačkati kar z desno roko. To se je kasneje izkazalo za dobro stvar, ker so prav vsi videi, ki prikazujejo zahtevnejše tehnike, ter slike pentelj in vzorcev v knjigah prav tako narejeni za desničarje. 

In komu ste naredili prvo stvaritev oziroma kaj je to bilo?

Nekaj mesecev po tem, ko sem se naučila kvačkati, se je moja triletna nečakinja začela učiti balet. Takrat sem popolnoma po naključju na spletu naletela na vzorec kvačkane zajčice z baletno oblekico in tako je nastala moja prva stvaritev, na katero sem bila res ponosna. Igračko sem podarila nečakinji in poimenovala jo je zajčka baletka, s tem pa se je rodila tudi moja ljubezen do kvačkanih igračk. 

Res so ljubke. Od kod se vzame vaš navdih?

Navdih pri izdelovanju živalic so bile kar moje stranke. Vsaka je imela drugačne in posebne želje, ki sem jih nato uskladila s svojim znanjem in idejami in tako smo skupaj dosegli želeni rezultat. Pred kratkim sem sicer nehala izdelovati igračke po željah strank, ker sem se začela počutiti nekoliko omejeno. Ta način dela mi je sicer doslej zelo ustrezal, ker sem se srečala z različnimi tehnikami kvačkanja, z različnimi velikostmi in barvami preje ter vzorčki, za katere vem, da jih sama, brez spodbude, ne bi nikoli poskusila, in posledično sem se res ogromno naučila. Zdaj se prvič počutim dovolj samozavestno, da naredim izdelke čisto po svojem navdihu, ki ga črpam iz vsakdanjega življenja. Trenutno imam ogromno idej za kvačkana oblačila. Navdih najdem kar med svojimi oblačili, tistimi, ki jih vidim na spletu, na mimoidočih, prijateljicah.

Preberite še: Osnove kvačkanja z Urško Smole (VIDEO)

Zakaj menite, da je pomembno obuditi navade, kot je kvačkanje?

V prvi vrsti zagotovo zato, da se malo odmaknemo od zaslonov. Tako kot številni moji vrstniki sem se v prostem času s prenosnim računalnikom namestila v posteljo in na njem ure in ure gledala filme. Odkar kvačkam, redkeje posežem po računalniku. Po vrsti let sem obudila ljubezen do knjig – čudovit občutek je, ko lahko ob poslušanju knjig, za katere si prej nisem vzela časa, pod mojimi prsti nastajajo igračke in oblačila. Hkrati pa kvačkanje povezuje različne generacije. Odkar imam svojo stran na facebooku, sem spoznala veliko oseb različnih starosti, ki nas druži ta ljubezen.

Bi torej lahko dejali, da kvačkanje sprošča?

Zagotovo! Zame je bilo sicer na začetku vse prej kot sprostitev, ko pa sem se končno naučila, me je dobesedno zasvojilo. Vsak gib rok postane rutina in zraven lahko razmišljaš, lahko se pogovarjaš s prijatelji, nekaterim pa sočasno uspe pogledati tudi kak film na televiziji!

Študirate socialno pedagogiko. Kako to prepletate s kvačkanjem: se tudi dobivate s prijateljicami in skupaj kvačkate?

S prijateljicami nam še ni uspelo kvačkati skupaj, so pa lani sošolke organizirale kvačkarsko urico v domu za ostarele in slišala sem, da so se vsi udeleženci imeli lepo. Kvačkanje in socialna pedagogika se lahko zelo povezujeta. Sama nisem uresničila še nobene zamisli, je pa v našem prostoru kar nekaj dobrodelnih organizacij, ki tako pomagajo drugim. Projekt hobotnica je eden izmed najbolj poznanih, kjer kvačkarice ustvarijo posebne hobotnice za nedonošenčke v slovenskih porodnišnicah, potem je zelo aktivna skupina KvaKvačkaš – nedavno so članice skvačkale vrečke za koale in kenguruje, ki so jih prizadeli avstralski požari, skupina No-Border Craft pa s pomočjo kvačkanja povezuje begunke, prosilke za azil in aktivistke.

Opažam, da se ročna dela čedalje bolj cenijo, a vseeno je še veliko ljudi, ki se jim zdijo cene tako mojih izdelkov kot izdelkov drugih slovenskih kvačkaric previsoke. Navajeni smo kupovati igrače in oblačila, ki so izdelana v tovarnah, in na podlagi cen izdelkov v veleblagovnicah presojamo cene ročnih del. 

Vas mogoče zanima tudi modno kvačkanje? Pred leti so bile na primer zelo priljubljene kvačkane kopalke ...

Izredno me zanima! Čeprav v kvačkanju igrač uživam, mi je moda že od nekdaj blizu. Sicer modnim smernicam ne sledim, mi je pa pomembno, da se v oblačilih počutim prijetno in samozavestno, in to bo tudi cilj pri vzorcih, ki jih imam v mislih za kvačkana oblačila. Živim po načelu, da moram vsak kos, ki ga imam, do konca porabiti, in že nekaj časa ne kupujem novih stvari. Prav poseben čar pa je, če lahko v omaro položim kos obleke, ki sem ga naredila sama – za katerega sem se potrudila, vem, da je bil narejen s srcem, poleg tega ga bom še toliko težje zavrgla.

Kje pri nas sploh še lahko kupimo pripomočke – kvačke in prejo?

Trgovin je ogromno, čeprav se na prvi pogled morda ne zdi! Na moji spletni strani kvackarusa.si najdete zemljevid z vsemi trgovinami s prejo in pripomočki v Sloveniji in obiščete tiste, ki so vam najbližje!

Kje pa lahko najdemo vaše izdelke in ali naredite tudi kaj po naročilu?

Do konca februarja sem sprejemala naročila za kvačkane igračke, zdaj pa sem naročila zaprla in jih ne nameravam ponovno odpreti, ker bi se rada osredotočila na ustvarjanje oblačil. Vzorčke zanje bodo kvačkarice lahko našle na moji spletni strani. Zelo kmalu pa bo izšel tudi moj prvi video, v katerem bom zelo natančno predstavila, kako se naredi morsko kepico.

Bi se dalo živeti od kvačkanja?

V tujini je veliko ustvarjalk, ki se preživljajo z njim. Menim, da bi se to dalo izvesti tudi v Sloveniji, vendar bi bilo treba stranke poiskati še po svetu. Opažam, da se ročna dela čedalje bolj cenijo, a vseeno je še veliko ljudi, ki se jim zdijo cene tako mojih izdelkov kot izdelkov drugih slovenskih kvačkaric previsoke. To popolnoma razumem, ker se tudi sama, ko še nisem znala kvačkati, nisem zavedala, koliko denarja in časa vzame vsak projekt. Navajeni smo kupovati igrače in oblačila, ki so izdelana v tovarnah, in na podlagi cen izdelkov v veleblagovnicah presojamo cene ročnih del.

Zaupajte, za konec, je kvačkanje izbira srca?

Da, moje srce zagotovo živi zanj. Večkrat sem že poskušala za nekaj dni odložiti kvačko, pa mi uspe le takrat, ko se mi na rokah zaradi držanja preje in kvačke pojavijo žulji – prej se ne morem ustaviti. (smeh)