Resnica o diamantnih prstanih (ki vam jo prodajalci zamolčijo)
Danes se nam zdi, da misel »diamanti so večni« človeštvo spremlja že od nekdaj. A žal ne gre za starodavno modrost, ampak za premeteni oglaševalski slogan, ki ni star niti sto let.
Leta 1948 ga je skovala tekstopiska Mary Frances Gerety za južnoafriško diamantno družbo De Beers, ki je imela velik problem. Preveč diamantov, a premalo kupcev.
Niso tako redki, kot si mislimo
Diamanti imajo zanimivo zgodovino. V preteklosti pravzaprav nikoli niso veljali za najdragocenejše kamne. Vladarji in plemstvo so nekoč veliko bolj cenili rubine in smaragde.
Edina prednost diamantov je, da so najtrši material na našem planetu, razen tega pa so precej dolgočasni in nezanimivi dragulji, ki poleg tega niso niti redki. To je postalo še zlasti očitno konec 19. stoletja, ko so na jugu Afrike odkrili velika nahajališča diamantov, iz afriških rudnikov so jih izkopavali dobesedno na kilograme.
A preden bi ta novica dosegla potrošnike, se je skupina angleških poslovnežev v Južni Afriki odločila ustanoviti družbo De Beers Consolidated Mines, Ltd, katere namen je bil, da dobi v roke čim večji delež pridobivanja diamantov in nato naprej obvladuje vso verigo obdelovanja in trgovine do končnega kupca.
To jim je vsekakor uspelo, saj so v naslednjih letih in desetletjih postali eden najbolj uspešnih kartelov in do nedavnega veljali celo za največjega proizvajalca in dobavitelja diamantov na svetu.
Ne samo, da so De Beersovi ogromno količino diamantov zaklenili v sefe in nadzorovali informacije o tem, koliko teh kamnov sploh je v obtoku po svetu ter tako javnosti dajali vtis, da so diamanti redkejši, kot so v resnici, južnoafriški kartel je želel v promet spraviti tudi tiste najmanjše diamante, ki niso zanimali velikih kupcev in niso prinašali velikih dobičkov.
Ideja ljubezni prodaja diamante
S pomočjo oglaševalske agencije so prišli do slogana »diamanti so večni«, in majhne diamante začeli vključevati v zaročne prstane, ki so jih nato tržili zaljubljencem, rekoč, če želite, da vaša ljubezen traja večno, podarite simbol večnosti – diamant.
Zaročne prstane so si ljudje sicer izmenjevali že stoletja prej, a diamant nikoli ni bil pogoj tovrstnega nakita, z De Beersovo pobudo pa je postal klasika, v katero na milijone potrošnikov verjame še danes.
De Beers je s premetenimi oglaševalskimi kampanjami v moških in ženskah zasejal tudi idejo vrednosti zaročnega prstana. Ta naj bi nekoč znašala mesečno plačo moškega, danes pa je priporočeni znesek narasel že na tri mesečne plače zaročenca.
Dražji in večji diamantni prstan je tako postal tudi statusni simbol, saj je odražal finančni položaj bodočega ženina, hkrati pa naj bi služil kot naložba v ljubezen in kot dokaz ženske vrednosti – če ji soprog umre ali jo zapusti, ji bo ostal dragoceni diamant, ki ga lahko unovči v stiski.
Simbolika diamantov zadnjih osem desetletji je nedvomno zavita v tančice seksizma in ženske podrejenosti moškemu spolu. Zato med starokopitnimi predstavniki diamantne industrije še vedno odzvanjajo krilatice, v stilu, »če diamantom pade cena, se bo sesula tudi predstava romantične ljubezni med moškim in žensko«.
Umetno vzgojeni diamanti zakrinkani v »naravne«
A diamantom so nedvomno šteti dnevi, vsaj kar se tiče ideje o njihovi dragocenosti in redkosti. V zadnjih desetletjih se je število diamantov namreč močno povečalo, to pa zato, ker so znanstveniki izumili dve metodi za vzgojo diamantov v laboratoriju (HPHT in CVD), kar je bistveno cenejše kot kopanje diamantov iz globine zemlje.
Laboratorijski diamanti niso ponaredki, kot jih je sprva želela označiti diamantna industrija, ampak so enaki kot kamni, ki jih izkopljejo iz zemlje, s to razliko, da laboratorijske ustvarijo s pomočjo visoke temperature in visokega tlaka v kontroliranih pogojih, medtem ko »naravni« diamanti nastajajo v globinah zemlje in so posledica geoloških procesov.
Vendar je nujno poudariti, da so »naravni« in laboratorijski diamanti kemično, fizično in vizualno enaki. Pod lupo jih med seboj ne morejo razpoznati niti izkušeni draguljarji, ampak je potrebno uporabiti več različnih naprav za testiranje temperature, magnetizma in električne prevodnosti, in še takrat se gemologom lahko zgodi, da jih bo laboratorijsko ustvarjeni diamant prelisičil v prepričanje, da gre za »naravnega«.
Na to opozarja tudi srbski gemolog in strokovnjak na področju trgovine z diamanti Dušan Simić, ki si prizadeva, da bi laboratorijske diamante proizvajalci začeli označevati na poseben način, ki bi vedno omogočal določanje med »naravnimi« in laboratorijsko ustvarjenimi kamni. To se žal še vedno ne dogaja, zato obstaja nevarnost, da vam cenejši laboratorijski diamant prodajo za visoko ceno »naravnega«.
PREBERITE ŠE -> Slovenka, ki ustvarja brezčasen nakit s kristali: Včasih mi gre od lepote na jok
Bodo diamanti kmalu vredni toliko kot pločevina?
Simić je tudi eden izmed glavnih akterjev dokumentarnega filma Nothing Lasts Forever, ki je leta 2022 razkril goljufivo ozadje diamantne industrije.
Šokantni podatki dokumentarca kažejo, da naj bi bilo po svetu med drobnimi diamanti, ki se jih uporablja za večino nakita in predvsem za dekoriranje večjih dragih kamnov, pomešanih kar 20 odstotkov laboratorijsko ustvarjenih diamantov, čeprav se jih vse oglašuje kot »naravne«.
Tudi ameriški vzgojitelj laboratorijskih diamantov John Janik je prepričan, da bo cena diamantov kmalu strmoglavila. V prej omenjenem dokumentarcu je sloves teh dragih kamnov primerjal z aluminijem, ki je danes ena najcenejših kovin, nekoč pa je podobno kot diamanti veljal za izredno dragoceno in plemenito snov, bil je celo dražji od zlata, to pa zato, ker ga nikakor ni bilo mogoče izolirati iz rude.
Leta 1884 je bil aluminij še tako redek, da so z njim okrasili le konico Washingtonovega spomenika, obeliska v ameriški prestolnici, posvečenega prvemu predsedniku ZDA Georgeu Washingtonu.
Že dve leti pozneje, ko so iznašli učinkovitejšo metodo za pridobivanje aluminija iz rude, pa mu je cena začela padati in ob prelomu stoletja strmoglavila na manj kot dolar za kilogram aluminija. Janik, ki potencial diamantov vidi v razvoju pametne tehnologije, je prepričan, da se bo enako zgodilo tudi z diamanti in da bodo kmalu laboratorijski diamanti postali tako številni v pametnih napravah kot aluminijaste pločevinke v živilski industriji.
O vrednosti diamantov v dokumentarcu zanimivo dejstvo pove tudi zgodovinarka in oblikovalka nakita Aja Raden, ki razkrije, da je »redkost« določenih dragih kamnov zgolj mit, ki ga prodaja draguljarska industrija. Verjetno ni naključje, da se na dražbah kar naprej prodajajo »redki« primerki.
Radenova pravi, da je to zato, ker draguljarske hiše okrog kamna, ki ga želijo prodati, preprosto napletejo pravljico, pri tem pa najamejo oblikovalca nakita (tudi njo), da jim skozi oblikovalski proces pomaga ustvariti dobro zgodbo, ki bo omrežila kupce.
Diamanti izgubijo vrednost takoj, ko jih kupite
Kakšna je torej brutalna resnica o diamantih? So ti dragi kamni res dobra naložba, kot nalagajo nekateri svetovalci? Ali diamantom iz druge roke raste vrednost? Boste diamantni nakit lahko prodali enako ali bolje, kot ko ste ga kupili?
Žal je odgovor skoraj vedno ne. Z diamanti je podobno kot z avtomobili. Večina diamantov (razen nekaj izjem, med katerimi so izredno redki veliki primerki posebnih barv in brez napak) dramatično izgubi svojo vrednost, takoj, ko z njimi odkorakate iz draguljarne.
Že če jih naslednji trenutek želite prodati naprej, boste zanje dobili komaj polovico ali celo samo četrtino vrednosti, ki ste jo plačali zanje. To pa zato, ker je v verigi diamantne industrije toliko igralcev, da morajo končni prodajalci za dobiček pošteno napihovati cene.
Business Insider je razkril, da draguljarne nakit z diamanti prodajajo tudi po 100 oziroma 200 odstotkov dražjih cenah, kot so realne. Ko so kupci v stiski nato primorani prodati takšen nakit, jih čaka neprijetno presenečenje, saj jim nihče ne bo plačal tudi marže, ki so jo odšteli draguljarski hiši, ampak za diamantni nakit dobijo zgolj toliko, kot je bil vreden v prvi vrsti, kar je seveda bistveno manj.
PREBERITE ŠE -> Kateri dragi in poldragi kamni zaznamujejo vaše rojstvo
Podarite raje zvezdni prah in kamen, star kot Zemlja
Pravzaprav je redkejša in dragocenejša snov kot diamant zlato, saj to za razliko od večine elementov, ki so produkt naravnih procesov na našem planetu, ne nastaja in se ga ne da umetno ustvariti v laboratoriju.
Znanstveniki so v zadnjih letih odkrili, da zlato (in še nekateri njemu sorodni elementi, kot sta platina in uran) nastane le pod ekstremnimi pogoji pri trkih nevtronskih zvezd in pri eksplozijah masivnih zvezd, kar razloži, zakaj ga je toliko prav na površini zemeljske skorje – tja so ga zanesli asteroidi.
Če iščete res dragoceni kamen, ki bo prekašal diamant, pa je zanimiva izbira lahko cirkon. A ne umetno ustvarjeni cirkonij, ki je v draguljarski industriji znan pod kratico CZ (angleško krajše za cubic zirconia).
Cirkoniji so izredno poceni in stanejo stokrat manj kot diamanti, mi pa govorimo o naravnem cirkonu, ki je bistveno bolj redek in predvsem najstarejši kamen na svetu. Pravzaprav obstajajo primerki cirkona, ki so jih odkrili v Avstraliji in so stari 4,4 milijarde let, skoraj toliko kot Zemlja sama (4,543 milijard let).
Če iščete simbol večne ljubezni, je torej boljša izbira kot »večni« diamant najstarejši cirkon, saj ta obstaja praktično od začetka našega planeta. In kaj je bolj romantično kot to?
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
