Bogata dedinja, ki je postala pionirka dizajnerskih kavbojk in bila vpletena v pravdo stoletja

Na današnji dan pred 102 leti se je rodila slovita umetnica in pripadnica visoke družbe Gloria Vanderbilt, ki je živela burno in zanimivo življenje že od malih nog. Rojena je bila v dinastijo bogatih ameriških aristokratov Vanderbilt, potomcev nizozemskih priseljencev, ki so v 17. stoletju emigrirali v Ameriko in poselili območje današnjega Manhattna v New Yorku, takrat imenovanega Novi Amsterdam. Njen prapradedek je bil legendarni Cornelius Vanderbilt, mož, ki je družini ustvaril bajno premoženje s transportom, sprva po vodi, ko je upravljal trajekt med Staten Islandom in Manhattnom, pozneje pa z vlaganji v železnico, kjer je imel v lasti številne ključne linije v New Yorku. 

Cornelius Vanderbilt je bil eden izmed najbogatejših Američanov in prapradedek Glorie Vanderbilt. Foto: javna last

Na vrhuncu svojega imperija je Cornelius razpolagal z več kot današnjimi 130 milijardami evrov in se v zgodovino zapisal kot drugi najbogatejši Američan, takoj za Johnom Davisonom Rockefellerjem, a je kljub osupljivemu bogastvu živel razmeroma skromno. Šele Corneliusovi potomci so po njegovi smrti podedovano premoženje prelili v razkošje in na vzhodni obali ZDA zgradili številne palače, med drugim na znameniti Peti aveniji v New Yorku in v dekadentnem Newportu na Rhode Islandu.

Gloria se je 20. februarja 1924 rodila Reginaldu Claypoolu Vanderbiltu, pravnuku Corneliusa Vanderbilta, in Glorii Lauri Mercedes Morgan. Že kot otrok je polnila časopisne stolpce, saj se je po Reginaldovi smrti (umrl je zaradi ciroze jeter, kar je bila posledica njegovega alkoholizma) njena mati zapletla v sodno bitko za njeno skrbništvo z bogato teto Gertrude Vanderbilt Whitney. Gloria je po očetovi smrti namreč podedovala polovico sklada v vrednosti petih milijonov dolarjev (danes bi ta znesek znašal okoli 71 milijonov dolarjev), njeni mami pa je pripadla pravica, da do hčerine polnoletnosti upravljala z denarjem. 

Ko je mali Glorii (na fotografiji na sredini) umrl oče, se je zaradi denarja, ki ji ga je zapustil, med njeno mamo (desno od Glorie) in teto (levo od Glorie) vnel tako hud sodni spor za skrbništvo, da so ga časopisi opisali za "pravdo stoletja". Foto: Profimedia 

Vdova je tako živela razkošno življenje med Parizom in New Yorkom ter se družila celo s predstavniki britanske kraljeve družine. Teti Gertrudi to ni bilo po volji. Sprožila je sodni postopek, ki je zaradi svoje razvpitosti in dolgotrajnosti dobil vzdevek »pravda stoletja«. Vanderbiltovi so bili zvezdniki svojega časa, javnost pa so razburjale tetine obtožbe, da mati neprimerno vzgaja malo Glorio in razsipava družinsko bogastvo; med drugim jo je javno obtožila tudi lezbične afere s članico britanske kraljeve družine. Po odmevnih in šokantnih pričevanjih je skrbništvo naposled pripadlo teti, ki je deklico odpeljala v svoj dvorec na Long Islandu, kjer je odraščala ob bratrancih in sestričnah svoje generacije. 

V šolskih letih se je mlada dedinja navdušila nad umetnostjo ter pozneje študirala likovno umetnost in igralstvo. V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja se je posvečala gledališču in nastopila tudi v nekaterih televizijskih dramah, nato pa se ponovno vrnila k likovnemu ustvarjanju. Svoja oljna platna, akvarele in risbe je začela predstavljati na samostojnih razstavah, konec 60. let pa je njena dela odkupilo podjetje Hallmark Cards, znano po voščilnicah, in njena umetniška žilica je kmalu našla pot tudi v množično proizvodnjo. Gloria je začela oblikovati izdelke za dom (od tekstila do keramike in stekla), v 70. letih pa se je lotila tudi modnega ustvarjanja, saj jo je moda zanimala že od malega – pri sedemnajstih je namreč kot manekenka pozirala za Harper's Bazaar. 

Svoje ime je modi prvič posodila s kolekcijo šalov, nato pa leta 1976 skupaj z indijskim oblikovalcem Mohanom Murjanijem soustvarila izjemno uspešno zgodbo kavbojk, ki so jih ženske vzljubile, saj so bile krojene občutno bolj oprijeto in ženstveno kot modeli konkurence tistega časa. S tem je v modni industriji zanetila trend dizajnerskih kavbojk, saj so bile Glorijine prepoznane tako po njenem imenu kot logotipu, na zadnjem žepu so namreč imele njen dejanski podpis, zraven pa še simbol laboda, ki je bil zaščitni znak dedinje še iz mladosti, ko je nastopala v gledališču. 

Gloria Vanderbilt je bila pionirka trenda dizajnerskih kavbojk v modni industriji. Ko je njena znamka džinsa navdušila ženske, so tržno nišo zavohali tudi drugi oblikovalci visoke mode. Foto: Profimedia

Labod je pozneje krasil še vrsto drugih modnih kosov: od oblek, srajc in čevljev do usnjenih dodatkov in parfumov. Gloria je, kljub prirojeni sramežljivosti, stopila v ospredje vsake linije in postala njen obraz, kar je bilo za tedanje modne oblikovalce nekaj skoraj nezaslišanega, saj so ti praviloma ostajali zgolj ustvarjalci v ozadju. 

Gloria Vanderbilt je svoj obraz posodila številnim modnim kampanjam za svoje izdelke. Foto: Profimedia

A Vanderbiltova ni bila znana samo po svojem družinskem priimku in ustvarjalni ter poslovni žilici, imela je namreč tudi izredno burno ljubezensko življenje. Poročila se je kar štirikrat in v dveh zakonih rodila skupno štiri sinove. Prvič je stopila pred oltar pri rosnih sedemnajstih; o njenem soprogu, hollywoodskem agentu Patu DiCiccu, so krožile govorice, da je povezan z mafijo, sama pa je pozneje priznala, da jo je pogosto pretepal. Ločila sta se po treh letih, še istega leta pa se je poročila z dirigentom Leopoldom Stokowskim, s katerim je dobila dva sinova Leopolda Stana in Christopherja. 

Žal se je po desetletju drugega zakona tudi ta ljubezen izpela in sta se ločila. A Gloria ni dolgo zdržala v samska. Leto pozneje, 1955., je že tretjič dahnila usodni da režiserju Sidneyju Lumetu, s katerim sta skupaj vztrajala vse do avgusta 1963, nato pa je Glorio spet hitro odneslo v objem nove ljubezni – pisatelja Wyatta Emoryja Cooperja.  

PREBERITE ŠE -> Zloglasna modna oblikovalka s Titanika, ki je za vedno spremenila modo 

S Cooperjem  sta se poročila le štiri mesece po njeni tretji ločitvi, decembra 1963, in on je bil očitno njena največja ljubezen, saj sta ostala skupaj vse do njegove smrti petnajst let pozneje. V tem zadnjem zakonu je Gloria rodila še dva sinova: Carterja Vanderbilta Cooperja, ki si je pri 23 letih vzel življenje s skokom iz 14. nadstropja družinskega stanovanja, ter Andersona Haysa Cooperja, danes priznanega televizijskega voditelja ameriške postaje CNN. 

Gloria Vanderbilt s sinom Carterjem Cooperjem le nekaj let pred njegovo smrtjo. Pri 23. letih je skočil v smrt iz družinskega stanovanja v newyorški stolpnici. Foto: Profimedia

Vendar zadnji mož Vanderbiltove ni bil poslednja ljubezen bogate dedinje, saj je zadnja leta svojega življenja preživela v dolgotrajnem razmerju s temnopoltim fotografom, glasbenikom in filmarjem Gordonom Parksom. Življenje Glorie je bilo vsekakor polno romantike, saj je poleg štirih soprogov očarala tudi številne slavne moške. Med drugim je ljubimkala z Marlonom Brandom, Frankom Sinatro, Howardom Hughesom in Roaldom Dahlom, slovitega ameriškega pisatelja Trumana Capoteja, ki je bil odprt homoseksualec, pa je tako omrežila, da je po njej ustvaril glavno junakinjo Zajtrka pri Tiffanyju Holly Golightly. 

Gloria Vanderbilt s svojim najmlajšim sinom, ameriškim novinarjem in TV voditeljem Andersonom Cooperjem. Foto: Profimedia

V zrelih letih se je Gloria znova vrnila k umetnosti: razstavljala je svoja dela, se posvetila pisanju ter izdala knjige o notranjem oblikovanju, lastne spomine in celo erotični roman. Redno je sodelovala z uglednimi časopisi in revijami, kot so Vanity Fair, Elle in The New York Times (slednjemu je celo razkazala svoje razkošno stanovanje). Tri leta pred smrtjo je skupaj s sinom Andersonom Cooperjem izdala tudi knjigo intimnih pisem med materjo in sinom, s katerim sta si bila izredno blizu. Umrla je 17. junija 2019 za trebušnim rakom, stara 95 let.