Poletje je tu in tisti, ki se še niste podali na oddih, gotovo že odštevate dneve, ko se boste najverjetneje podali na morje ali pa se plavalnim užitkom predajali drugje. Kljub vsem preventivnim ukrepom, da bi pri tem kar najbolj obvarovali svoje zdravje, pa mnogi pozabljajo na – ušesa. Ta nam jo lahko pošteno zagodejo, zato si raje preberite naslednje vrstice in preprečite veliko nadlogo.

Denimo, ste vedeli, da lahko kopanje privede do vnetja zunanjega sluhovoda? Ob pogostem močenju, največkrat v poletnih mesecih, se namreč zmanjša lokalna obramba in spremeni se kislinsko-bazno ravnovesje kože sluhovoda. Voda zmanjša pH kože, ki varuje pred okužbo, lahko pa raztopi in izloči ušesno maslo, ki nikakor ni umazanija, temveč koristna zaščita! Vnetje pogosto povzročajo bakterije (Pseudomonas aeruginosa, Staphylococcus aureus, anaerobne in gram negativne bakterije) in glivice (Aspergillus in Candida), pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje RS. Če upoštevamo, da je voda, v kateri se kopamo, neoporečna, pa sta za okužbo največkrat kriva pogosto močenje in potapljanje. 



Krive so lahko tudi poškodbe sluhovoda – denimo, če uho čistimo z vatirano paličico in sežemo pregloboko, če se z nohtom ali ostrim predmetom praskamo po ušesu, če pogosto uporabljamo slušalke, ki lahko povzročijo drobne razpoke in tako omogočijo vdor bakterijam. Skupijo jo lahko tako odrasli kot otroci slednji so lahko dovzetnejši za okužbo tudi zaradi ožjega sluhovoda, ki težje izloča vodo. Občutljivi so tudi ljudje s prirojenimi napakami ušes, z vnetji kože (dermatitisom, psoriazo ali ekcemom), sladkorni bolniki, osebe z motnjami presnove in levkopenijo. Ljudje, ki se redno ukvarjajo z vodnimi športi, imajo lahko zaradi vpliva vode slabšo naravno obrambo kože v sluhovodu, enako pa velja za tiste, ki si pogosto barvajo lase ali uporabljajo agresivne šampone, ti lahko namreč zaidejo v sluhovod in tam dražijo kožo.



Takšna vnetja so praviloma nenevarna, načeloma zadostujeta ustrezna higiena oziroma čiščenje sluhovoda in uporaba lokalnih pripravkov, ki vsebujejo protimikrobne in protivnetne učinkovine. Zdravljenje največkrat vključuje lajšanje bolečine, odstranitev izcedka iz zunanjega sluhovoda, in sicer zdravniki predpišejo kortikosteroide, antibiotike ali protiglivičnima zdravila. Obisk kopališča je mogoč, ko se okužba pozdravi, običajno po štirih ali petih dneh, poudarjajo na NIJZ. Uporaba sistemskih protimikrobnih zdravil je potrebna izjemoma, pojasnjujejo strokovnjaki, zapleti so pri takšnih okužbah ob ustreznem ukrepanju redki. Težave nam najprej povzroča občutek polnosti v ušesu, ki ga spremlja bolečina, lahko se pojavi tudi gnojni izcedek iz sluhovoda. Bolniki lahko tudi slabše slišijo, lahko jih motijo šumi v ušesu, mogoči sta vidna oteklina ob vhodu v sluhovod in povišana telesna temperatura. Če se na prve znake ne odzovemo ustrezno, se lahko vnetje poglobi in traja bistveno dlje ter povzroča hujše bolečine, potrebno je zahtevnejše zdravljenje.



In kako lahko težavo odpravimo? Zanesljivo z izogibanjem onesnaženih kopališč, če pa je voda preverjeno zanesljive kakovosti in če ne spadamo v tvegano skupino, zadostuje, da sluhovode po kopanju ustrezno posušimo (tako da glavo nagnemo na stran, da voda izteče, potem pa vhod v sluhovod obrišemo z brisačo). Kot rečeno, strokovnjaki odsvetujejo čiščenje in sušenje z vatiranimi paličicami, saj lahko povzročijo poškodbo in odstranijo zaščitno plast ušesnega masla. Najobčutljivejši naj si ušesa po posvetu z zdravnikom med kopanjem zavarujejo s posebnimi čepki.