Katere težave imamo po vaših opažanjih zaradi spremenjenega hormonskega stanja, ki se začne kazati že nekaj let pred naravno meno?

Obdobje med 40. in 50. letom starosti je za večino žensk najlepše. Porodi so večinoma že za njimi, otroci odraščajo, partnerska zveza, če je seveda kakovostna, zagotavlja skupno prihodnost, večino dobrin, potrebnih za normalno življenje, je ustvarjenih, »služiti« nam mora samo zdravje. Prve hormonske spremembe so vsekakor v tem obdobju že, a se jim z zdravim načinom življenja in primerno telesno težo ter zdravo prehrano lahko za nekaj časa izognemo. Spremembe v menstrualnem ciklusu, ki ni več tako reden, zahtevajo zanesljivejšo kontracepcijo. Ko večje število otrok ne pride več v poštev, zgolj naravne oblike zaščite največkrat niso dovolj. Ženske po štiridesetem že opažajo nočno potenje – večinoma v dnevih pred pričakovano menstruacijo –, tudi nespečnost, glavobole, vrtoglavico in motnje razpoloženja, kot so nemir, nervoza, tudi jokavost in depresije. Te je treba seveda čim prej zdraviti.

Prehod v menopavzo je v povprečju okoli petdesetega leta, kajne?

Tako je. Telesno prinese kar nekaj sprememb v počutju, hitrejšo utrujenost, občutek manjše energije. Zmanjšanje hormona estrogena povzroči ohlapnejše mišice, manj vezivnega tkiva in tanjšanje kože z manjšimi in tudi malce globljimi gubicami. Večji upad estrogena, ki je opazen že prvo leto po menopavzi, pa vodi tudi v srčno-žilna obolenja in nas izenači po tveganju za srčni infarkt z moško populacijo. Od vseh sprememb večino žensk najbolj težijo potenje in vročinski valovi, saj so tudi na zunaj najbolj opazni. Zaskrbijo jih tiščanje v prsih in neredno utripanje srca, občasne vrtoglavice. Izguba menstruacije še zdaleč ni izguba ženskosti. Vsaj tretjino svojega življenja bo večina žensk, ki bodo zdaj vstopile v perimenopavzalna leta, preživelo v obdobju po menopavzi. Večina takrat še aktivno preživi od deset do petnajst let v delovnem kolektivu.



Kako se vendar spopadamo z izgubljanjem menstruacije?

Zgodnja štirideseta leta večini zdravih žensk že prinesejo nekaj sprememb v menstrualnem ciklusu. Razmik med menstruacijami je krajši, lahko so precej močnejše ali v strdkih, povzročajo slabokrvnost. Za zdravljenje se odločimo pri vsaki posameznici drugače, saj tista, ki hkrati potrebuje zanesljivo zaščito, prejme maternični vložek z levonorgestrelom, pri nekaterih pomaga že nizek odmerek hormonskega zdravljenja v obliki tabletk, pri drugih pa moramo izključiti resnejše bolezni in s histeroskopsko preiskavo pridobiti diagnozo. Izostanki menstrualnega ciklusapovzročajo napetost v trebuhu, napihnjenost, tudi otekanje in rast telesne teže. Ciklus še lahko uredimo s hormonskimi zdravili, če so težave moteče, sicer pa je izostanek menstruacije neizbežen za prav vsako žensko. Ko poteče celotno leto brez menstruacije, se začne prava mena.

Kako je upad hormonov povezan s spolnostjo, bolje rečeno, z željo po spolnosti?

Zmanjšanje libida je za veliko žensk v tem življenjskem obdobju zelo moteče. Vemo, da je za zdrav par spolnost v tem življenjskem obdobju še kako pomembna, saj ohranja partnersko bližino; tako telesno kot čustveno. Njuna naklonjenost pa je za spolnost zelo potrebna. Nižja raven estrogena povzroči suhost nožnice, boleče spolne odnose in pogostejše vnetje mehurja. Vsemu temu se lahko izognemo z uporabo lokalnega zdravljenja z estrogenskim mazilom ali vaginalnimi tabletkami ali z obročkom, ki ga za tri mesece vstavimo v vagino. Za ženske, ki niso primerne za lokalno estrogensko hormonsko zdravljenje, so v lekarnah na voljo vlažilni geli, ki sicer ne zdravijo, ampak učinkovito pomagajo k vlaženju nožnice.



Z upadanjem hormona estrogena in s starostjo je pogostejša inkontinenca urina.

Tudi to je lahko razlog za izogibanje spolnim odnosom. Vsekakor je to treba zaupati ginekologu, saj obstaja precej načinov za lajšanje težav z uhajanjem urina. Za ženske, ki kakovostnega spolnega življenja niso imele do tega obdobja, pa menopavza in upad želje po odnosih velikokrat pomenita še manj ali nič več spolnih odnosov. Skupaj z žensko v obdobje staranja vstopajo tudi moški, nekoliko počasneje in manj opazno, vendar prav tako, z manjšo uspešnostjo pri trajanju spolnega odnosa in posledično redkejšimi odnosi.

Ali morda lahko katere simptome menopavze lajšamo same?

Ginekologi uvedemo hormonsko zdravljenje, če so težave zaradi menopavznih znakov precejšnje. Predpišemo nizek, vendar še učinkovit odmerek hormonov, lahko v obliki injekcij, tabletk, obližev ali novejšega kožnega razpršila. Tako zdravljenje ni primerno za vse ženske, zato se odločimo in skrbno pretehtamo, kaj je za posameznico najustreznejše in koliko časa bo zdravljenje trajalo. Najpogosteje predpišemo lokalno hormonsko zdravljenje za nožnico za zmanjšanje urogenitalnega staranja. Seveda obstajajo tudi naravni načini. Registrirano zdravilo naravnega izvora je zelo učinkovita grozdnata svetilka Cimicifuga racemosa. Fitoestrogeni iz soje in črne detelje kar učinkovito blažijo večino menopavznih znakov. Za učinkovitost vitamina E in omega-maščobnih kislin pa potekajo še študije.