Spoštovana urednica!
- 8.12.2016
- Piše: Boris Ortar, Ljubljana
Tole vprašaj se mi ob našem predsedniku večkrat postavlja, enkrat v obliki jeze, drugič, kot da nekaj manjka. Nočem se sprenevedati, doživljanje in pisanje o tej temi – splav, so ženske bolj iz »prve roke« upravičene do »svoje besede«. Jaz pa želim napisat stavek, dva, kjer ste Vi končali prispevek – pri predsedniku Pahorju. Nikdar ni tam, ko ga trenutek kliče, in je, kjer ga skoraj treba ni. Pahor se ne izpostavlja, on se ne opredeljuje. Za polaganje vencev in podeljevanje medalj bi zadostoval tozadevni državni sekretar.
Če smem neokusno zapisati, zamudil je še eno »lepo« priložnost, da vidimo, kaj si misli ob izjavi krepko zdrele gospe. Kje je bil prvi mož države, ko so frčale svinjske glave v še ne zgrajeno džamijo, pred županom bi se moral zbuditi.
Vsaj na čaj bi lahko prišel h ga. Štefki, če ne gasit, tako kot sosed. Zakonec pa, ne bom te vprašal, zakaj si kje bil.
