Špela Grošelj: V odnosu moraš biti iskren. Jaz drugače ne znam

Pod drobnogledom javnosti je že 18 let, več kot pol življenja, o njeni podobi in zasebnosti je bilo prelitega nemalo črnila. Zato je primerna sogovornica, ki lahko pove, komu pokaže resnično sebe.

Zdaj smo na Pop TV gledali vaše lanske nastope v šovu Zvezde plešejo, ste jih ujeli tudi vi?

Ponovitev nisem gledala, ker zadnje čase ne gledam televizije. Da oddajo ponavljajo, pa sem vedela, ker so me ljudje označevali v objavah na družbenih omrežjih. Ob tem sem za trenutek ali dva postala nostalgična, saj sem se spomnila vsega lepega, kar smo doživeli v tej krasni plesni zgodbi.

Se vam zaradi vsega, kar se dogaja v zadnjih mesecih, morda zdi, kot da ste šov snemali pred desetletjem, in ne pred letom? Delite življenje na čas pred epidemijo in po njej?

Ja, res je tako, nihče si ni predstavljal, da se nekaj takšnega lahko zgodi, življenje se zdaj deli na čas pred epidemijo in po njej. A v resnici ne vemo, kaj bo po epidemiji in kdaj se bo življenje vrnilo v stare tirnice. Upam, da kmalu.

O nekaterih sem bila prepričana, da bodo do konca življenja moji ljudje, a je čas pokazal, da so imeli drugačne interese. Govorim predvsem o prijateljstvih, o katerih sem mislila, da so resnična, pa niso bila.  

Življenje se res počasi vrača v ustaljene tirnice, a ne za umetnike, koncerti in festivali se bodo verjetno vrnili zadnji, prebrali smo, da najbrž šele v začetku leta 2021. Vas to skrbi?

Dejstvo je, da področje, na katerem delujem že 18 let, miruje. To velja tako za glasbo kot prireditve in televizijo. Ko so razglasili 14-dnevno karanteno, sem bila zelo mirna in se nisem obremenjevala, saj sem verjela, da 14 dni ne more zaustaviti sveta. Zdaj pa se stvari dogajajo tako, da res ne vemo, kaj lahko pričakujemo. Kljub temu verjamem, da se bo kultura zagnala prej kot leta 2021. Trudim se ostati mirna, nočem preveč gledati v prihodnost, ker to ni produktivno. Za zdaj še nisem razmišljala o zamenjavi poklicne poti, če bo treba, pa bom seveda storila tudi to in se prilagodila okoliščinam.

In kaj bi počeli?

Nisem še tam. (smeh)

Preberite še: Špela Grošelj o tem, da je ena redkih na sceni, ki je bila kdaj preobilna

Izjemno radi potujete v daljne dežele, zdaj pa ste najdlje lahko šli do Portoroža. Kako vam je ob misli, da morda še nekaj časa ne boste mogli kam daleč?

Vsako leto se vsaj dvakrat usedem na letalo, januarja se odpravim v Azijo, poleti pa kam drugam. Občutek, da si omejen na Slovenijo, ni prijeten, zlasti za tiste, ki radi raziskujemo in začutimo utrip druge dežele. Upam, da se bo tudi to kmalu začelo spreminjati. Saj veste, kako je, ni tako pomembno, kam lahko greš in kam ne moreš, bolj neprijeten je občutek, da je okrnjena tvoja svoboda.

Veliko govorimo o tem, da se bo svet upočasnil in bomo ugotovili, da ne potrebujemo toliko stvari. Bo res tako ali bomo na obljube hitro pozabili?

Jaz tako ali tako nisem velika potrošnica. To, da si zdaj nisem mogla kupovati čevljev in oblek, me ni niti malo ganilo. Zaradi narave mojega dela seveda potrebujem kak kos oblačil več, saj se ne morem na vseh dogodkih pojaviti v isti obleki, a se s tem nikoli nisem pretirano ukvarjala. Luksuz, dragi hoteli in zapravljanje, to ni moj stil, raje uživam v ustvarjanju spominov. Zame torej ni bilo težav, za marsikoga pa gotovo ni bilo lahko. Morda pa je zato kdo dojel, da najpomembnejše stvari v življenju v resnici niso stvari.



Ravnanja z denarjem vas je naučila mama, kajne?

Res je, mami mi je vedno govorila: Špela, stopi tako daleč, kot je dolg tvoj korak. Pri 15 letih sem začela delati, ker me je želela naučiti ravnanja z denarjem. Hotela je, da se naučim prevzemati odgovornost za svoja dejanja. Takoj ko sem lahko dobila študentsko napotnico, so se zame začela različna dela med poletnimi počitnicami in nato tudi ob koncih tedna med šolskim letom. Preizkusila sem se kot receptorka na fitnesu, natakarica in prodajalka v otroški trgovini. Takrat mi je šlo to strašno na živce, saj so moji vrstniki lahko uživali v poletju in počitnicah, jaz pa sem bila vse dni v recepciji fitnesa. Nisem razumela svoje mami, ni mi bilo jasno, zakaj moram med počitnicami, ko se drugi zabavajo, delati. Danes sem ji za to hvaležna. Že vse življenje namreč za vse skrbim sama, nikoli nisem imela menedžerja, sama skrbim za svojo kariero, odgovorna sem za svoje uspehe in tudi za kak neuspeh. Zdaj sem vesela, da me je tako usmerjala, takrat pa nisva našli skupnega jezika.

Ste bili uporniška najstnica?

Z mami sva si zelo različni, jaz sem zelo čustvena in občutljiva, ona pa je kar ostra in stroga. (smeh) V najstniških letih je bilo precej burno. Še danes se znava spričkati, pa jih mami šteje 76, jaz pa 35. A v teh letih nama je uspelo ustvariti res trden odnos, ki temelji na iskrenosti. Vedno ji povem vse, kar si mislim, čeprav se pogosto znajdeva na nasprotnih bregovih.

Na srce vam je položila tudi, da je treba zabavo zapustiti na vrhuncu. S tem se nekoč niste strinjali, zdaj pa verjetno se?

Res je, govorila je, da je treba iti domov, ko je najlepše, sicer gre hitro lahko kaj narobe. Po naravi nisem pretirana žurerka, morda prav zato, ker sem v svet glasbe in nočnega življenja zakorakala že pri 17 letih. Skoraj vse vikende sem preživela na odrih, obiskala veliko dogodkov in zabav, zato si v diskoteko zaželim zelo redko. Ko sem bila najstnica, pa je bilo seveda drugače, zunaj sem želela ostati čim dlje, mami pa mi je vedno postavila strogo uro, in če sem jo zamudila, je ponoči sledilo predavanje. (smeh)

Špela v resnici in Špela, kakršno zaradi medijev dojemajo ljudje, sta dve različni osebi, Špela na odru pa je ista oseba kot Špela zasebno. Sem spontana, iskrena in največkrat povem čisto vse, kar si mislim. To mi sicer ne dela vedno usluge.  

Ko sem intervjuvala Natalijo Verboten, je dejala, da ji je nekoč neki moški na nastopu pokazal nož, ki ga je imel za pasom. Tudi vi ste, še zlasti v času skupine Atomik Harmonik, veliko nastopali na najrazličnejših zabavah, se je tudi vam primerilo kaj takšnega? Ste se kdaj vprašali, ali ste v pravem poslu?

So obdobja, ko se to večkrat vprašam, predvsem zaradi vsega, kar ta posel prinese s seboj. Ljudje običajno vidijo le lepe obleke, odrske luči, uspeh in množice pod odrom, ne vedo pa, kako je živeti ves čas vsem na očeh. Rumeni mediji se raje kot v naše delo vtaknejo v naša zasebna življenja, kilograme, ljubezenske odnose ... V tem poslu moraš imeti imeti debelo kožo, sicer si lahko ves čas razočaran. Pred mesecem dni je deklica, ki obiskuje mojo nekdanjo domžalsko osnovno šolo, z menoj delala intervju za šolski časopis in me vprašala, ali bi se še enkrat odločila za ta poklic. Iskreno sem ji rekla, da ne vem. Iz dna srca imam rada glasbo in televizijo, a vse, kar pride zraven, ni vedno lepo. Tolažim pa se, da ima vsak poklic pluse in minuse. (nasmeh)

Vaša kariera se je začela v podhodu ljubljanske železniške postaje, kjer ste srečali Mirno Reynolds, vprašala vas je, ali še pojete, in tako ste pristali v skupini Foxy Teens. Bi vas medijska prepoznavnost našla tudi, če se tedaj z Mirno ne bi srečali?

Lahko da bi me, saj sem si od nekdaj želela postati pevka. Ko sem bila stara tri leta, sem v trgovini pred blokom spraševala prodajalke, ali jim lahko kaj zapojem. One so bile za, jaz pa sem jim zapela Debelo deklco. (smeh) Želja, da bi pela v skupini Foxy Teens, je bila velika, gledala sem jih na televiziji in si predstavljala, da nastopam z njimi. Očitno sem si tega tako srčno želela, da se mi je uresničilo. Tudi kasneje sem »imela srečo« z željami. Saj veste, kaj pravijo, pazi, kaj si želiš, ker se ti lahko uresniči. (smeh) Sicer ne verjamem v naključja, verjamem pa, da mi je bila ta pot namenjena, saj je bila moja želja po glasbeni karieri tako velika.



V medijih ste že zelo dolgo, kako se je spremenil vaš pogled na zvezdništvo od prvih najstniških nastopov do danes?

Ko sem pela v skupini Atomik Harmonik, smo bili zelo priljubljeni, tako doma kot v tujini. Imeli smo ogromno nastopov, a jaz sem to od nekdaj dojemala le kot svoje delo. Moj hobi je postal delo, zvezdništvo pa je pač prišlo zraven. Sebe nikoli nisem dojemala kot »zvezdo«, sem bila pa vedno hvaležna vesolju, da delam to, kar rada delam. Seveda v 18 letih ni manjkalo različnih izkušenj, tako radostnih in veselih kot grenkih in slabih, a tako je verjetno v vsakem poklicu.

No, a gotovo je to pogosto tudi prijetno. Ko nekdo stopi do tebe in te prosi za avtogram, na primer?

Seveda, to je prijetni del našega poklica. Ljudi imam rada in tu nikoli nisem imela slabih izkušenj. Je pa res, da imam tudi jaz kdaj rada zasebnost in mir. Na dopustu zagotovo in to se mi zdi povsem normalno. Nekajkrat se je že zgodilo, da so ljudje s telefonom ovekovečili mojo zasebnost in nato fotografije poslali rumenim medijem. Takšno dejanje res težko razumem, saj jaz česa takšnega nikoli ne počnem. Tudi če bi bil na plaži zraven mene Brad Pitt, ga skrivaj ne bi fotografirala.

Je Špela na odru ista oseba kot Špela zasebno?

Špela v resnici in Špela, kakršno zaradi medijev dojemajo ljudje, sta dve različni osebi, Špela na odru pa je ista oseba kot Špela zasebno. Sem spontana, iskrena in največkrat povem čisto vse, kar si mislim. To mi sicer ne dela vedno usluge. (smeh) Ljudje si na podlagi medijev pogosto naslikajo napačno podobo in veliko ljudi mi je, potem ko so me spoznali, reklo, da sem povsem drugačna, kot so si predstavljali.

Z mojimi kilogrami so se vedno drugi ukvarjali bolj kot jaz. Prišla sem na sceno in bila drugačna, veljalo je, da so ljudje na odru izklesani, jaz pa tej podobi nisem ustrezala, zlasti v obdobju, ko sem imela nekaj kilogramov preveč. Če bi rekla, da mi je bilo vseeno za vse zapisane in izrečene besede, bi lagala, a tako pač je v tem poslu.  

Kaj ste doslej spoznali o ljudeh, koliko je iskrenih?

Trenutno sem obdana z ljudmi, ki jim zaupam, seveda pa sem v 35 letih doživela kar nekaj razočaranj. Spoznala sem ogromno ljudi, a le z redkimi smo ustvarili pristne, dolgotrajne odnose. O nekaterih sem bila prepričana, da bodo do konca življenja moji ljudje, a je čas pokazal, da so imeli drugačne interese. Govorim predvsem o prijateljstvih, o katerih sem mislila, da so resnična, pa niso bila. A vse v življenju se zgodi z razlogom in prav vsi odnosi so me česa naučili. Mami od nekdaj pravi, da sem preveč zaupljiva in naj od ljudi ne pričakujem preveč, saj smo si različni. Zato pa sem vesela za iskrena prijateljstva, ki jih lahko preštejem na prste ene roke, a vem, da so prava.

Je težko sklepati prijateljstva, če si Špela Grošelj? Kje ste našli ljudi, pred katerimi ste lahko brez maske?

Z nekaterimi se družim od časov, ko sem ravno začela glasbeno pot, druge prijateljice so se pridružile kasneje. Nimam težav z navezovanjem stikov, hkrati pa imam vedno odprte oči in kar hitro prepoznam, če kdo nima iskrenih namenov. Nekaj prijateljic je iz posla, razumejo moja stališča, saj so hodile po podobni poti, imam pa tudi takšne, ki se sploh nočejo javno izpostavljati, vem, da jih zanima samo moja družba. Z nekaterimi smo ves čas v stiku, s tremi pa se vidimo zgolj nekajkrat na leto, a je naš odnos vselej enak, ne glede na različne urnike in življenjski slog.

Pravite, da vas je to, da ste vedno iskreni in neposredni, že kdaj teplo.

Seveda. Marsikdo mi je že rekel, da sem preveč iskrena, a za to življenje mi je to očitno namenjeno. Seveda ne moreš vsem vedno kar vsega povedati, tudi jaz se kdaj ugriznem v jezik, a ko govorimo o odnosih, prijateljstvu in ljubezenskih razmerjih, moraš biti iskren. Drugače ne znam.

Na vašem profilu na instagramu vidimo, da ste zastopnica določenih znamk. Bi rekli, da ste spletna vplivnica ali vam ta oznaka ni všeč?

Danes je to za marsikoga poklic, jaz pa sem bila obraz določene blagovne znamke že pred leti, ko se o spletnih vplivnežih sploh še ni govorilo. Ime in obraz sem posodila podjetju, s katerim smo ustvarili res uspešno zgodbo. Kasneje, ko so družbena omrežja postala nov medij, se je povečalo tudi število ponudb za sodelovanje in doslej sem imela s tem same dobre izkušnje. A sebe ne dojemam kot spletno vplivnico, saj ne sprejmem vsake ponudbe. Izberem le sodelovanje za tiste izdelke, ki bi jih uporabljala tudi sicer. Še nikoli nisem oglaševala česa, česar ne bi zares uporabljala, to bi se mi zdelo nepošteno do ljudi, ki me spremljajo. Prav tako nočem biti oglasna tabla in sem pri izbiri naročnikov previdna, saj mi tako ljudje še lahko verjamejo.



Pa bi od tega lahko živeli, če bi želeli?

Lahko bi, saj v Sloveniji marsikdo to počne.

Če bi morali izbrati le eno oznako za to, kar počnete, bi rekli, da ste pevka?

To delam najdlje in zato me pozna največ ljudi, a strast do vodenja prireditev in televizijskih oddaj je enako močna kot želja po petju. Po izobrazbi pa sem inženirka multimedijev.

Torej ste z izobrazbo združili vse, kar vas veseli?

Izobrazba je prišla kasneje. Najprej sem hotela študirati novinarstvo, obiskovala sem že predavanja, potem pa se je zgodila zgodba s skupino Atomik Harmonik in preusmerila sem se na odre. Takrat sem se odločila, da se bom za nekaj časa posvetila glasbi, nato sem se vrnila v šolske klopi. Za multimedijske študije sem se odločila zaradi strasti do montiranja videov, saj sem od nekdaj rada montirala videe z dopustov in dogodkov.

Ste si kdaj želeli, da bi imeli službo od 8. do 16. ure?

Ne, a nikoli ne veš, kaj bo prineslo življenje. Osemnajst let sem v poslu, ki ni najbolj gotov, saj gre za projektno, sezonsko delo. Pred leti me to ni obremenjevalo, zdaj pri 35 pa včasih pomislim, da ne bi bilo slabo, če bi delala kaj bolj stalnega. Naš posel je slalom, je boj in redki so tisti, ki jih to ne spravlja v stres. (smeh)

Če si rečeš, srečen bom, ko bom shujšal, ne boš nikoli zadovoljen. Seveda je prav, da negujemo svoje zdravje in telo ter poskrbimo, da bo življenje v njem čim boljše, a od tega, da si zadovoljen s svojo podobo in kljub temu uživaš v življenju, do popolno izklesanega telesa in nenehnega odrekanja je kar velik korak.   

Kje se vidite čez deset let?

Raje ne bi napovedovala, ker sem danes povsem drugje, kot sem si mislila pred desetimi ali dvajsetimi leti. Ne načrtujem, ker mi planiramo, življenje pa splanira.

Se vidite v tujini?

Tudi ta možnosti ni izključena, prav zato, ker sem velikokrat rekla, da nikoli ne bom naredila tega ali onega, a se je zgodilo prav to.

Težko se spomnimo, katera javna oseba je bila toliko pod drobnogledom glede svoje podobe kot vi. Vas je to obremenjevalo?

Z mojimi kilogrami so se vedno drugi ukvarjali bolj kot jaz. Prišla sem na sceno in bila drugačna, veljalo je, da so ljudje na odru izklesani, jaz pa tej podobi nisem ustrezala, zlasti v obdobju, ko sem imela nekaj kilogramov preveč. Če bi rekla, da mi je bilo vseeno za vse zapisane in izrečene besede, bi lagala, a tako je v tem poslu.

Poznamo vas kot ljubiteljico telesne vadbe, kako zdaj vadite, fitnesi ostajajo zaprti?

Namesto treninga v telovadnici sem se rekreirala v gorah, nisem pa več tako obsedena z vadbo kot nekoč. Takrat sem trenirala šestkrat na teden, zdaj pa grem v naravo, ko si zaželim. Če danes dežuje in mi ni do tega, da bi šla na Šmarno goro, bom šla pa jutri. Nobene panike. (smeh)

Zakaj se je zgodila ta sprememba? Zakaj vam ni več do strogega režima?

So obdobja, ko se ženem, in obdobja, ko se ne. Za nekaj časa sem se res povsem predala vadbi in zdravi prehrani, verjetno pa sem takrat pretiravala in sem imela potem tega dovolj. Nobena skrajnost ni dobra. Vem, kje so moje meje, ko vidim, da se približujem nevarni meji, malce zategnem, ne težim pa več k popolnosti, ker popolnosti ni.

Lahko bi rekli, da ste se prenajedli zdrave prehrane?

Ah, saj zdrave prehrane nikoli nisem marala. (smeh) Rada imam ogljikove hidrate in sladkarije, z zelenjavo pa nisva ravno prijateljici. Vedno sem se rada ukvarjala s športom, a vsakič, ko sem hujšala, da bi bila v dobri formi, sem se odrekala. Drugače ne gre.

Pri določenih letih je verjetno treba sprejeti odločitev, ali se boš do konca življenja odrekal in boš videti natančno tako, kot si želiš, ali pa ne?

Verjamem, da pravo zadovoljstvo izvira drugje. Če si rečeš, srečen bom, ko bom shujšal, ne boš nikoli zadovoljen. Seveda je prav, da negujemo svoje zdravje in telo ter poskrbimo, da bo življenje v njem čim boljše, a od tega, da si zadovoljen s svojo podobo in kljub temu uživaš v življenju, do popolno izklesanega telesa in nenehnega odrekanja je kar velik korak. Nekateri se temu predajo, drugi pa najdejo veselje drugje. Oboji imajo prav.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE