Na kaj moramo biti pozorni?

In prav ta, maligni melanom, je najhujši in ga je čedalje več, lahko dokaj hitro zaseva, razraščanje zasevkov v vitalnih organih pa povzroči smrt. V približno 30 odstotkih se razvije v že obstoječem kožnem znamenju, v približno 70 odstotkih pa se pojavi kot novo znamenje kjer koli na koži, tudi na sluznicah. Kako ga najlaže prepoznamo, smo povprašali Mirjam Rogl Butina, dr. med., spec. dermatovenerologije, Estetika Bartenjev Rogl. »Pri zgodnjih oblikah bolezni je postopek zdravljenja preprost in uspešnost zelo velika. Pri prepoznavanju zgodnjih oblik je priporočljivo biti pozoren predvsem na dvoje, in sicer na lezijo, ki izstopa – je na prvi pogled drugačna od ostalih, bodisi po barvi, obliki, odblesku in podobno. Večinoma imamo ljudje en značilen vzorec melanocitnih znamenj ali dva in v grobem večino lezij lahko razporedimo v te vzorce. Povsem različna lezija, ki deluje kot tujek, pa je sumljiva. Pozorni moramo biti tudi na lezijo, ki se hitro spreminja. Večina melanocitnih nevusov se v življenju spreminja – nastanejo, zelo počasi rastejo, postopoma izzvenevajo. Poudarjam, razvoj je počasen. Lezija, ki v nekaj mesecih spremeni obliko ali velikost, je netipična.«



Na šport zaščiteni

V Sloveniji je ozaveščanja o varnem vedenju na soncu ter posledicah in boleznih zaradi pretiranega izpostavljanja UV-žarkom veliko, ocenjuje Rogl-Butinova: »Zelo pomembno vlogo pri tem imate mediji. Seveda pa se ljudi opozorila različno močno dotaknejo. Nekateri se z njimi tudi ne strinjajo, ampak vseeno – mislim, da je ljudi, ki bi se v opoldanskih urah nezaščiteni sončili, malo. Ali nanesejo dovolj visok zaščitni faktor in ali nanesejo dovolj pripravka, je seveda že drugo vprašanje. Smo pa Slovenci zelo aktivni ljudje in dandanes je verjetno največ ne(dovolj)zaščitenega izpostavljanja soncu med športnimi aktivnostmi, delom na vrtu, druženjem na prostem. Tedaj radi pozabimo na zaščitne pripravke.«

Primerno zaščitno sredstvo moramo nanesti najmanj dvajset minut pred odhodom na sonce, in sicer primerno količino: približno dva miligrama sredstva z zaščitnim faktorjem naj bi vtrli v kvadratni centimeter kože. In postopek ponovili, zlasti po plavanju.


Spremembe na koži ne bodo opazne takoj, posledice okvar se pokažejo šele čez desetletja.


Kako varno živeti s soncem?

»Zaščita pred soncem je res priporočljiva vse leto. V toplih mesecih se mu je med 11. in 16. uro, ko je v sončni svetlobi veliko UVB-žarkov, najbolj smiselno izogniti, zjutraj in pozno popoldne pa nanesti glede na fototip ustrezen zaščitni faktor. Kadar izognitev ni mogoča, čim večji del kože prekrijmo z obleko, klobukom in očali, na preostalo pa nanesimo pripravek z visokim zaščitnim faktorjem. V hladnih mesecih smo že tako ali tako oblečeni, ostaja le še skrb za obraz, vrat in roke. UVA-žarki, ki so prisotni ves dan in vse leto, predvsem pospešujejo staranje, ki ga na obrazu lahko še nekako prikrijemo, hrbtišče rok in vrat pa sta običajni 'toži babi', in spreminjajo imunsko dogajanje v koži,« pojasnjuje specialistka dermatologije.



Zbolevajo vse mlajši

In čeprav to menda zdaj res že vsi vedo, ponovimo: dojenčkov nikoli ne izpostavljamo soncu neposredno, pač smo z njimi vedno v senci, a jih kljub temu zaščitimo z oblačili in pokrivali. Otroška koža je občutljivejša za sončne žarke, hitreje opečena in tudi izsušena. Poudarimo naj še, da spremembe na koži ne bodo opazne takoj, posledice okvar se pokažejo šele čez desetletja. Melanom kože je najpogosteje diagnosticiran pri odraslih med 50. in 70. letom starosti, običajno so (bili) mlajši zlasti bolniki, ki prihajajo iz z melanomom obremenjenih družin, pove sogovornica. »V zadnjem desetletju se povprečna starost ob (prvem) melanomu niža, melanom kože postaja eden najpogostejših rakov pri mladih odraslih (20–39 let), bolj očitno pri ženskah.«