Igralski talent je v Poberžnikovi leta 1977 prebudil režiser Matjaž Klopčič, ko ji je ponudil vlogo v televizijskem filmu Zadnja šolska naloga, ki ga je posnel po novelah Bena Zupančiča. V filmu je odigrala vlogo Zvonke, že leto kasneje pa je sledil nov filmski podvig v slavnem celovečercu Okupacija v 26. slikah hrvaškega režiserja Loradana Zafranovića, ki je v času nastanka izzval veliko polemik. Poberžnikova je v njem upodobila Ane, hči Kapitana Balde, ki se zaroči z Italijanom Tonijem na predvečer bombardiranja Dubrovnika. Film je leta 1978 na puljskem festivalu prejel veliko zlato areno za najboljši film, srebrno areno za režijo in srebrno areno za kamero - prejel jo je Karpo Godina. Leto kasneje je bil film uvrščen v tekmovalni program filmskega festivala v Cannesu, se spominjajo v Slovenskem filmskem centru. 


Foto: Facebook


Poberžnikova je v svojih kratkih petih letih igralskega ustvarjanja (med 1977 in 1982) sodelovala še s kultnim režiserjem Emirjem Kusturico, nastopila je v njegovem prvem filmu Neveste prihajajo, ki ga je leta 1978 posnel za televizijo. Sledil je še en filmski podvig s Klopčičem Iskanja, v katerem je upodobila Ester, lepo in ranljivo zaročenko glavnega junaka, istega leta, 1979, pa je posnela tudi film Draga moja Iza z režiserjem Vojkom Duletičem in v njem odigrala partizanko Jelko.
Vloga partizanke ji je šla tako dobro od rok, da jo je v podobi zagrizene revolucionarke Kristine k sodelovanju leto kasneje povabil tudi Živojin Pavlović. Po romanu Vitomila Zupana Menuet za kitaro je posnel film Nasvidenje v naslednji vojni, ki so ga leta 1982 prikazali tudi v Cannesu. To leto je bilo za Poberžnikovo prelomno, odigrala je namreč svojo zadnjo vlogo v slovenskem celovečernem filmu, in sicer Rezko v zgodovinski pripovedi Pustota, ki jo je režiral Jože Gale in je istega leta na festivalu v Pulju prejel zlato areno za scenografijo. Po tem uspehu je končala igralsko poglavje in se posvetila pravu, kot sodnica je delovala Okrožnem sodišču v Ljubljani.