Ena najbolj prepoznavnih rekreativnih tekačic pri nas Helena Žigon je bila navdih marsikateremu Slovencu in Slovenki. Tek jo je zasvojil, ko je leta 1945 za šalo nastopila na svojem prvem tekmovanju, na krosu v Tivoliju. Ko je prva pritekla na cilj, je spoznala, da ji to leži, je pred leti povedala za Slovenske novice in od takrat postala redna udeleženka tekaških prireditev. 

Svoj prvi, a nikakor ne zadnji maraton je Žigonova pretekla pri 54. letih, nizala pa jih je vse do visoke starosti. Za svoj 86. rojstni dan spomladi 2014 si je zadala in uspešno pretekla 21 kilometrov na Istrskem maratonu, jeseni istega leta pa nastopila tudi na ljubljanskem maratonu. 

Jeseni 2014 na ljubljanskem maratonu. Foto: Leon Vidic

Belolasa gospa je bila večja kot življenje samo, ni se ozirala na to, kaj pravijo drugi, če je bila v njej močna sla po teku, je preprosto šla. Tudi ko jo je soprog vsakič znova vprašal, ali res mora na tek, je kratko odgovorila: Moram. Tek jo je držal pokonci še, ko je pri 64-ih zbolela za rakom. Takrat so ji zdravniki rekli, da jo bo edino kondicija rešila, nam je zaupala v intervjuju. »Tek me je reševal, sicer verjetno ne bi bila več med živimi,« je dejala. 

Zapustila nas je legendarna tekačica Helena Žigon. Bila je naš vzor, z velikim občudovanjem in spoštovanjem smo...

Posted by Vzajemna on Friday, July 31, 2020

Pred šestimi leti se je poslovila od moža, poročena sta bila več kot 50 let, njegova smrt pa jo je precej potrla. Kot je na Facebooku ob njeni smrti zapisala njena vnukinja Nataša, so Žigonovi moči pričele pojenjati prav takrat: »Pogrešala ga je. Ko je pred dvema letoma padla po stopnicah in si zlomila kolk je bila nazadnje na nogah. Od tam je šlo samo še navzdol.« Žalujočo družino tekaške legende pa sedaj tolaži vsaj misel, da se je Žigonova nekje spet srečala s svojo ljubeznijo, je vnukinja še povzela v zapisu: »Zato babi sem hvaležna, da si se pridružila dediju, ki je bil tvoj svet. Še po 50-ih letih zakona si ga kljub vzponom in padcem vedno gledala, kot da je tvoj edini. Tvoja ljubezen. Oči so se ti iskrile, ko si govorila o dnevu, ko si ga videla na drugi strani sobe in upala, da te povabi na ples. In povabil te je. Takrat se je uresničila tvoja ljubezen, ki si jo nosila vse do danes in verjamem, da se nadaljuje tudi onkraj. Hvala, da si mi dala noro pozitivno naravnost, da si bila in vedno boš naša legendarna mami, babi, prababi. Rada te imam.«