Tina Renko

Slovenka, ki ustvarja zvezdniške lutke

Daleč od ponorelega sveta, ujeta med brkinskimi griči, živi umetnica, ki je – ne glede na odmaknjenost – povezana s svetom veliko bolj, kot si lahko zamislimo. Tina Renko je oblikovalka mehkih punčk iz blaga Mimma, ki svojega dela ne razume kot presežka. Odzivi lastnikov lutk, tudi tistih, ki jih imamo običajno možnost videti le na daleč, pa prepričujejo o nasprotnem.

Tina, Nick Cave ima vašo lutko!

Ja, Nick Cave je bil eden prvih iz sveta znanih, ki sem ga upodobila. Še bolj zanimivo je, da so mu na lanskem koncertu v Sloveniji organizatorji dejansko predali njegov portret, ki sem ga ustvarila čisto po naključju. No, ker je nepogrešljivi del benda tudi »nori profesor« Warren Ellis, sem upodobila še njega. Danes hranita vsak svojo lutko. Tako se je začelo.

Pred dobrimi štirimi leti sem v rokah prvič zares držala iglo, nit in blago. 

Za Nickom in Warrenom ste v svojem ateljeju upodobili še Axla Rosa, Davida Bowieja, Frido Kahlo, Celio Cruz in številne druge legende. Kako nastajajo portreti?

Svoje portretirance najprej preučim. Njihovo podobo, življenjsko filozofijo, mimiko. Pregledam intervjuje z njimi, fotke … Sledita skica in kakšen propadel poskus. Je pa res, da je oblikovanje portretov znanih lažje. Imajo prepoznaven stil. No, z izjemo Patti Smith, ki ima preprosto majčko in kavbojke. Tako kot tisoče mladih punc na svetu. Potem so tu detajli, denimo oblika ust. Patti sem naredila ravna, ker gre za upornico. Pri Michaelu Jacksonu je bilo vse laže. Res je, da sem si še dober teden prepevala Billy Jean, je pa to gotovo ena mojih najljubših punčk, ki sem jih naredila. (smeh)



Govorite o punčkah, v resnici pa ste upodobili predvsem znane moške obraze!

Imate prav! Ampak si želim, da bi upodobila še kakšno žensko.

Na primer Melanio Trump?

Ne! Oseb, ki so povezane s politiko, se izogibam! Recimo … od Slovenk bi bila gotovo zanimiva Raiven.



Vaše lutke potujejo po vsem svetu. V ZDA, na Novo Zelandijo, v Avstralijo, po vsej Evropi. In čeprav iz blaga, mehke, so v resnici odraz trdne volje in želje, da nehate stagnirati.

Kot diplomirana sociologinja in umetnostna zgodovinarka nikakor nisem našla ustrezne zaposlitve. Ves čas sem samo nadomeščala porodniške ali pa je šlo za prostovoljna dela. Prišlo je tako daleč, da same sebe nisem več prenašala. Udeležila sem se delavnic osnov šivanja. Pred dobrimi štirimi leti sem v rokah prvič zares držala iglo, nit in blago.

Vaša zgodba me – vsaj deloma – spominja na zgodbo Ane Roš, ki menda do prvega vstopa v restavracijsko kuhinjo sploh ni znala kuhati.

Šivati nisem znala, je pa res, da sem že od nekdaj zelo rada risala. Pred kratkim sem na podstrešju odkrila stare blokce, ki so bili porisani s punčkami, modnimi pistami … Risala sem tlorise frizerskih salonov: WC, čakalnico, vse, kar spada zraven. Pa izložbe trgovin. Takrat sem bila stara deset let, a risbe so res dobre.


Avtoportret


Prve skice punčk so obstajale torej že takrat. In še danes si lastite igračo, ki menda sploh ni vaša?!

(smeh) Moja punčka Mimma je v resnici fantek, ki je pripadal starejšemu bratu, jaz pa sem si ga prisvojila in ga preoblekla v deklico. Od nekdaj sem oboževala tisto igračo. Vse druge sem vrgla stran, razen Mimme. Mimma je bila edina igrača, ki nikoli ni romala na podstrešje, temveč je bila vedno nekje po hiši. Danes je moj navdih.

Vaše »punčke« pogosto potujejo v roke odraslih naročnikov. Znan psihoterapevt pa je zapisal, da se s punčkami igrajo odrasli, ki niso doživeli svojega otroštva. So to vaši potencialni naročniki?

Portreti, ki jih ustvarjam, so zbirateljski kosi. Kar nekaj družin je, katerih člani imajo vsak svojo lutko. Gre za nekakšne portrete. Sem pa pred kakšnim letom med naročila prejela zelo osebno pismo, v katerem je starejša gospa zapisala, da kot deklica nikoli ni imela punčke, zato bi si želela čisto svojo. Naročila je punčko iz blaga z dodatnimi oblačili, da jo lahko preoblači.



Torej gre za psihoterapevtski pripomoček?

Tega ne morem oceniti. Me je pa presunila zgodba iz Amerike, ko mi je mamica po pošti poslala kapico in dva zelo zelo majcena pajaca za nedonošenčka. Želela je, da oblikujem medvedka, ki ima svoja oblačila sešita iz sinovih oblek. Izjemna simbolika in zato toliko večja odgovornost. Kapica je bila tako majhna, da je bila celo za lutko premajhna! Zanimivo je, kako se ljudje izpovejo, kako se skozi nekaj tako preprostega, kot sta blago in nitka, začutimo.

Oblika vaših »punčk iz blaga« ostaja enaka – oblika Mimme. Kaj je tisto, kar lutke oživi? Kako iz njih nastanejo portreti?

Kakšna je razlika med obrtnikom in oblikovalcem? Eden ustvarja eno in isto, drugi oblikuje. Jaz pri svojem delu združujem obe vrlini. Delam lutke, a vsakič je kaj drugačnega.

Več kot 400 ste jih že naredili!

Aja? Jaz tega ne štejem, evidenco vodi moj fant Sandi. (smeh) To, kar lutke oživi, poosebi, so detajli. Velikokrat mi naročniki posredujejo povezavo s portretirančevimi fotografijami. Na sto fotografijah ima oseba modro obleko. Pripravim skico portretiranca v modrem in dobim povratno informacijo: »Sorry, modre pa res ne mara!« A res? Ste prepričani? Včasih je laže, drugič teže, zato od strank vedno zahtevam dodatne informacije: kaj ima oseba rada, v čem uživa, kateri so njeni strahovi … In potem se igram z detajli. Moje lutke so pogosto oblečene lepše kot jaz! Imajo nakit, hlače na črto, urejene brke. Njihove zgodbe dopolnjujejo rekviziti, ki mi jih pomaga izdelati prav Sandi. Tako je nastala npr. Ellisova violina ali bobnarske palčke Jima Whitea, člana zasedbe Dirty three.



… in Magnificova kitara?

Tudi. Pa še marsikaj drugega …

Magnifico je človek, ki ga je – se mi zdi – težko navdušiti. Vam je to uspelo. Kako?

Poleg Igorja Vidmarja, Tadeja Koširja (Muff) in Milana Frasa iz skupine Laibach je Magnifico še eden od slovenskih portretirancev. Nastal je na željo desetletne deklice, ki je njegov portret prejela za darilo. Prek facebooka je njegova lutka v pičlem dnevu prišla tudi pred oči pevca in že naslednji dan me je kontaktiral. Iz mojih lutk je nastal videospot Cici Mici.

V vsakem umetniškem ateljeju je tudi delo, od katerega se avtor ne more posloviti. Tudi v vašem?

Ja. Moja ljuba stara Mimma. V začetku mi je bilo težko oddati vsak izdelek. Zdaj pa z vsako lutko, ki jo oblikujem, preden jo odpošljem v svet, preživim še najmanj štiri dni. Vse se pomeniva, potem pa pride druga …

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE