Stavkajoči so pred vlado krenili v povorkah izpred Univerzitetnega kliničnega centra, Univerze v Ljubljani in Doma sindikatov. Zbralo naj bi se nekaj tisoč javnih uslužbencev. Dostojno delo, dostojna plača, se je glasil eden od transparentov, drugi so pozivali k odstopu Borisa Koprivnikarja, glavnega vladnega pogajalca in ministra za javno upravo, tretji so opozarjali, da so v zdravstvu vsi enakopravni, a ne tudi enakovredni. 

Takšni in drugačni transparenti so opozarjali na krivice, ki se že vrsto let godijo številnim področjem javnega sektorja, stavka, ki poteka pod geslom Vrnite nam odvzeto!, pa je le začetek glasnega in odločnega opozarjanja na krivice, ki bi morale biti po prepričanju sindikatov odpravljene že zdavnaj. Stavkajoči so protest začeli s pesmijo, delavsko himno, nato pa so stavkajoče in njihove podpornike nagovorili predstavniki sindikatov.



Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je v nagovoru stavkajočih dejala, da je stavka pravica in dolžnost vsakega posameznika: »Tisti, ki imajo moč, skušajo prikazati današnji upor kot nerazumen. Vlada pošilja sporočilo, da za bogate ima, za ostale pa nikoli. Obljubljali so, da bomo z varčevanjem lahko pozneje imeli boljše življenje. Ali ga imate? Vzeli so vam eno plačo na letni ravni. Javni sektor že zdaj hira, ne želijo inšpektorjev, da bi preverjali neplačevanje delavcev.« Stavkajoče je nagovoril tudi Jakob Počivavšek, iz pogajalske skupine 16 sindikatov, ki so organizatorji stavke. »Deveto leto varčevalnih ukrepov teče, osem ukrepov je še vedno veljavnih vključno z osemodstotnim znižanjem plač. Krize je konec, kaj zdaj čaka vlada?« Dodal je, da vlada ni izpolnila zavez in odpravila anomalij, ampak da zavlačuje, medtem ko sindikati. Dodal je, da nikakor ne pristajajo na to, da bi v enotnem plačnem razredu pridobivali le eni, drugi pa nič.

Predstavnike skupnega stavkovnega odbora bo pozneje sprejel predsednik DZ Milan Brglez, ni pa za zdaj predvideno, da bi jih sprejel kdo na vladni strani.



Sindikati vlado opozarjajo, da je z ločenimi dogovori s posameznimi skupinami, v prvi vrsti zdravniki, posegla v enoten plačni sistem. Zahtevajo, da se znova vzpostavijo ustrezna razmerja in popravijo plače tudi drugim; za tiste do 26. plačnega razreda zahtevajo dvig za dva plačna razreda, višje na plačni lestvici pa za tri do štiri, saj v tem delu še niso odpravljali plačnih anomalij. Med stavkovnimi zahtevami je tudi takojšen začetek odpravljanja vseh varčevalnih ukrepov, vključno z odpravo osemodstotnega znižanja plač.

A pogajanja z vladno stranjo doslej niso bila uspešna. Glavni vladni pogajalec minister za javno upravo Boris Koprivnikar zagotavlja, da je vlada pripravljena na dialog, a ne more sprejemati zavez, ki bi bile škodljive za državo. Po vladnih izračunih bi namreč vse stavkovne zahteve pomenile 991 milijona evrov in je zato nemogoče ugoditi vsem. Sindikatom pa sporoča tudi, da osnove za plačilo stavke ni.



Prvo v seriji stavk v javnem sektorju je organizirala pogajalska skupina pod vodstvom Jakoba Počivavška. Gre za 16 sindikatov z različnih področij dela, in sicer: sindikat državnih organov, sindikat veterinarjev, sindikat delavcev v vzgoji, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti, sindikat kulture in narave Slovenije (Glosa), sindikat carinikov, sindikat farmacevtov Sifarm, sindikati v zdravstvu Slovenije Pergam, Sindikat vladne agencije Slovenije (SVAS), Sindikat slovenskih diplomatov, sindikat laboratorijske medicine Silmes, sindikat novinarjev, sindikati centrov za socialno delo Since 07, sindikat sevalcev, KNSS Neodvisnost, visokošolski sindikat, sindikat ministrstva za obrambo, sindikat socialnega zavarovanja, sindikat zdravstva in socialnega varstva.

Vlada se bo v februarju najverjetneje soočila še s tremi stavkami; za 12. februar sta začetek stavke napovedala oba policijska sindikata, za dan kasneje sindikat delavcev v zdravstveni negi ter sindikat zdravstva in socialnega varstva, 14. februarja pa naj bi se začela še stavka v vzgoji in izobraževanju, ki jo je napovedal Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.