Že odštevata dneve do 12. maja – finala Evrovizije?
Anisa: 
Zelo sva vznemirjeni in res veseli, da bova lahko zaplesali na finalnem odru Evrosonga. Se pa v teh dneh res ogromno dogaja. Vse je še v procesu nastajanja.
Kaja: Trenutno imava precej različne urnike, saj nastopava v različnih plesnih točkah. Ta teden smo začeli vaditi v areni in lahko rečeva, da je neverjetno videti kakšna organizacija, koliko ljudi, je v ozadju Evrovizije!
Anisa: Sicer pa se točke še vedno spreminjajo, spreminja se koreografija in postavitev plesalcev, saj je v ozadju veliko logističnega in kreativnega dela. Tako dva tedna pred finalom še vedno ne vemo zagotovo, kako bo točka izgledala od začetka do konca. (smeh)

Kaja: Verjameva, da lahko prav življenje v tujini odpre marsikatero priložnost. Gre za življenje zunaj ustaljenih okvirjev, vidiš širši spekter in za naju to pomeni živeti bolj polno in delati to, kar si želiva. 

Iz Ajdovščine sta prišli v Lizbono in naravnost na evrovizijski oder. Je res tako enostavno? 

Kaja: Najprej - imava res veliko srečo, da sva prišli na Portugalsko ravno v letu, ko Lizbona gosti Eurosong. Poleg tega imava srečo, da sva v najinih prvih mesecih trenirali v studiu, kjer sva spoznali ogromno plesalcev in plesnih učiteljev, ki so nama tudi sporočili za avdicijo sredi marca …

Anisa: … In seveda sva se udeležili avdicije, čeprav nisva niti točno vedeli, za kakšne točke sploh potrebujejo plesalce!

Kaja: Anisa je bila izbrana za dve točki, prva točka je z zastavami, kjer se predstavijo vse države, v drugi točki pa pleševa obe. Gre za »Interval Act«, v katerem predstavljamo portugalsko kulturo in glasbo med glasovanjem!

Slovenki predstavljata portugalsko kulturo? Če se spomnimo primera Jakov Fak, bi Slovenci gotovo nasprotovali, da Portugalki predstavljata slovensko kulturo! Je v svetu plesa in na Portugalskem drugače?

Anisa: Vsi plesalci, sodelavci, koreografi so naju sprejeli kot za svoje in res sva hvaležni, da ne občutiva negativnih energij, ljubosumja. Gre za kulturno raznoliko državo, in če delaš dobro, če oddajaš dobro energijo, potem niso pomembni tvoja narodnost, polt, religija ali politična usmeritev. 



Sicer pa Portugalska ni vajina prva postojanka na plesni poti. V Lizbono sta se preselili pred slabimi šestimi meseci in takrat tudi začeli pisanje bloga. Prej sta skoraj pol leta nastopali v plesih šovih na Kitajskem!

Anisa: Sva plesalki, več let sva trenirali v Sloveniji, biIi sva plesni učiteljici v različnih plesnih šolah. Ples je najina največja strast, ki naju je tudi povezala.

Kaja: Povezujejo pa naju tudi potovanja. Odkar sva leta 2014 odšli v Indonezijo, ne moreva brez tujine, potovanj. Verjameva, da lahko prav življenje v tujini odpre marsikatero priložnost. Gre za življenje zunaj ustaljenih okvirjev, vidiš širši spekter in za naju to pomeni živeti bolj polno in delati to, kar si želiva.

Anisa: Tako sva izkoristili priložnost, se za slabe pol leta preselili na Kitajsko, se vrnili domov, dokončali študij, a želje po ustalitvi doma nisva še začutili. Ideja o življenju v Lizboni, medkulturnem, temperamentnem in sončnem mestu, nama je bila zelo všeč, in sva tvegali! Danes nama ni žal.  

Kaja: V teh mesecih sva združili najine strasti v blog KA Dance to the world, kjer objavljava kreativne videe, poročava o plesnem dogajanju in najinem življenjskem slogu.

Anisa: Industrija profesionalnega plesa v Los Angelesu, pa tudi v Londonu, je zapolnjena z vrhunskimi plesalci, in če želiš priti na njihovo raven, moraš svoje življenje posvetiti le treningu. 

Včasih se mi zdi, da so se blogi razpasli kot plevel na neobdelanem vrtu. Kaj želita z blogom doseči vidve?

Kaja: Blog KA Dance to the world je zrcalo najinega življenja. Poleg plesnih vsebin, ki so osnova najinega bloga, širiva najin pogled na svet, način življenja, kulturne zanimivosti. Pravzaprav se počasi spreminja v najin portfolio, kjer pa lahko deliva tudi tiste nepopolne stvari. (smeh)



Življenje v tujini se za marsikoga sliši idilično. Ob vsem tem pa sploh »ne delata«! »Samo plešeta!«

Anisa: Verjameva, da vsaka odločitev prinese dobre in slabe strani. Tudi selitev v Lizbono naju je ločila od družine, izziv je iskanje novega družbenega omrežja, vse težave, ki jih prinesejo drugačne kulturne navade, in dejstvo, da greš v tujino na slepo. Bom prišla do rednega dohodka? Bom sposobna preživeti? Včasih res ni lahko.

Kaja: To preprosto moraš vzeti v zakup, saj nama pozitivne stvari prinesejo več in tako živiva bolj polno. Je pa res, da so selitve v kulturno podobne države veliko lažje. Kitajska je bila velik zalogaj, saj je tako kot kultura, celoten njihov sistem, način dela in razmišljanja nam težko predstavljiv ... Tam sva imeli tako profesionalne kot osebne probleme, ki bi jih težko imenovali »izziv«.

Kaja: Za plesalce je reden dohodek v večini nekaj nepredstavljivega. Dosegljiv je, če opravljaš delo plesnega učitelja. 

Plestenjak bi za plesalke zapel »Ona sanja o L.A.-ju!« … Vidve o Londonu. Zakaj?

Anisa: Ne bi rekla, da stremiva k Londonu. Vsekakor nama je bližji, tako prostorsko kot tudi kulturno, ampak trenutno se ne bi preselili v nobeno od omenjenih mest. Kot plesalec se je pomembno zavedati, kaj si želiš, na kakšno profesionalno raven plesalca želiš priti in čemu se moraš odreči. Industrija profesionalnega plesa v Los Angelesu, pa tudi v Londonu, je zapolnjena z vrhunskimi plesalci, in če želiš priti na njihovo raven, moraš svoje življenje posvetiti le treningu. Midve se v tem načinu življenja ne najdeva.

Kaja: Želiva si potovanj in čim več ustvarjanja lastnih oziroma različnih plesnih projektov.



V zadnjem mesecu sta podpisali kar nekaj zavidanja vrednih pogodb. Vse kaže, da vaju še nekaj časa ne bo domov …

Anisa: Poleg plesa na Eurosongu sem ravno pred kratkim za leto 2018 podpisala pogodbo s pevcem Davidom Carreira, ki je recimo »portugalski Justin Bieber«. V naslednjih tednih bom sodelovala kot asistenka koreografa in plesalka v snemanju oglasa za Volkswagen. Kaja veliko uči v enem od največjih plesnih studiev in v lokalni plesni šoli. Poleg tega sva bili del videospotov, TV-oglasov ... Najbolj pa se veseliva najinega skupnega projetka, in sicer 30-minutnega šova z znanim obrazom na Portugalskem, ki ga bomo plesali na različnih festivalih med poletjem, med temi je tudi Rock in Rio, največji festival in najbolj znan festival letos.

Kaja: Podpis pogodbe nedvomno zagotovi relativno stabilen dohodek. To govorim zato, ker je za plesalce reden dohodek v večini nekaj nepredstavljivega. Dosegljiv je, če opravljaš delo plesnega učitelja. To pa nama trenutno ne predstavlja največjega izziva. Omenjena dela nama pomenijo veliko referenco, saj gre za dokaz profesionalnega dela v smislu plesnega performerja in koreografa.

Anisa: In prav zaradi tega, ker lahko delava to, kar sva si vedno želeli, se nama še ne mudi domov. To leto bova nedvomno ostali v Lizboni, potem pa imava odprte možnosti. Ne bi se branili potovanj in dela še drugod v tujini. Ampak pustimo času čas.



Kako pomembna sta za uspeh strast in ljubezen?

Anisa: Najpomembnejša. Z ljubeznijo se vse začne. Plesa ne dojemava kot delo, ampak kot nekaj, kar si želiva početi.

Kaja: To oblikuje najin način življenja, je odgovor na vztrajnost in odpovedovanja. To je pot do uspeha.