NIJZ je opazil pozitiven trend glede bolj zdravih odločitev prehranjevanja. V zadnjem desetletju smo Slovenci denimo izboljšali navado zajtrkovanja, tako da se sedaj jutranjemu obroku posveti 57 odstotkov moških in kar 67 odstotkov žensk, starejši kot so, več jih prisega na zajtrk, a tudi mladi postajajo vedno bolj vestni pri tej navadi. Nekoliko slabše nam gre pri uživanju zadostne količine obrokov čez cel dan, dnevno naj bi jih zaužili med štiri in pet, temu vodilu pa sledita le dve petini odraslih. 



Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog CINDI je pokazala tudi, da Slovenci še vedno pretiravamo s soljenjem hrane. Soli v povprečju zaužijemo tudi do dvakrat več, kot je še sprejemljivo - to je pet gramov na dan. Tri četrtine soli zaužijemo z živilskimi izdelki, v ostalem pa z dosoljevanjem pri mizi. Čeprav se je delež prebivalcev, ki pripravljeno hrano dosoljujejo, do leta 2008 občutno zmanjšal, pa ima to navado še vedno kar polovica prebivalcev, več takšnih je moških in tistih, ki živijo v mestnem okolju. Sodelavka NIJZ Urška Blaznik ob tem opozarja, da lahko pretirano uživanje soli pri posameznih starejših in tistih s povišanim tlakom povzroča tveganje za srčni infarkt in druge srčno-žilne bolezni.



Slovenci imamo prav tako še vedno radi ocvrto hrano. Kar četrtina prebivalcev jo uživa tedensko ali pogosteje. Tako pogosto jim diši tudi svinjska mast, gre pa predvsem za nižje izobražene posameznike in tiste iz najnižjega družbenega sloja. Na drugi strani že dve petini prebivalcev dnevno uporabljata priporočena rastlinska olja, skoraj vsi olivno, ki je v zadnjih letih postalo še toliko bolj priljubljeno. 



Slovencem bolj kot zelenjava dišijo meso in ogljikovi hidrati. V povprečju le tretjina prebivalcev Slovenije dnevno zaužije priporočeno količino zelenjave, manj kot polovica Slovencev si zelenjavo privošči vsaj enkrat na dan, med njimi pa prevladujejo ženske, starejši odrasli in tisti, ki živijo v vaškem okolju. Na NIJZ opominjajo, da je redno uživanje zelenjave nujno za zdravje. »Dnevno naj bi v povprečju zaužili vsaj 250-400 gramov zelenjave. Dobrodošlo je kombiniranje različnih vrst in barv - različne barve so običajno povezane z vsebnostjo različnih koristnih snovi,« pravi tamkajšnja sodelavka Vida Fajdiga Turk. 



Povsem drugače je z mesom, Slovenci ga zaužijemo dovolj, a tudi na tem področju bi lahko posegali po bolj zdravi izbiri. Namesto preobilice mesnih izdelkov bi lahko pojedli več rib, saj teh trenutno ne uživamo dovolj. Mesni izdelki imajo lahko zaradi predelave tudi večje vsebnosti slabših maščob, soli in aditivov, zato na krožniku niso najboljši redni spremljevalec. Pa vendar se jim štirikrat ali večkrat na teden ne more upreti 16 odstotkov prebivalcev, med njimi največ moških in mlajših odraslih. Ribe po drugi strani uživa le tretjina Slovencev in še to le enkrat na teden. Tudi ribe pogosteje kot ženske uživajo moški, vendar so to višje izobraženi in tisti iz višjega družbenega sloja. Na NIJZ ob tem opozarjajo, da so ribe bogat vir kakovostih beljakovin, vitamina B12, D, selena in joda, medtem ko manjše ribe, ki jih lahko pojemo s kostmi vred, tudi kalcija. »Okoli 300 gramov sardel in skuš tedensko prinese dvojni pozitivni učinek, saj tako zmanjšamo količino nasičenih maščob in povečamo količino koristnih maščob omega-3, ki nam jih primanjkuje v prehrani,« še pojasnjuje Blaznikova. 



Si pa lahko Slovenci čestitamo vsaj na področju sladkih pijač. Če jih je leta 2001 uživalo več kot dve tretjini odraslih oseb, je 2016 sladke pijače pila le še slaba tretjina. Med temi, ki nezdravi razvadi še vedno podlegajo so pogostejši moški, otroci in mlajši odrasli, nižje izobraženih ter tisti iz nižjega družbenega sloja. Sladke pijače so zdravju nadvse škodljive predvsem zato, ker vsebujejo velike količine skritega sladkorja, ki ga med uživanjem niti ne opazimo, a tehtnico priporočenega dnevnega vnosa sladkorja pri posameznikih močno prevesi na nevarno stran. »Zaradi prirojene nagnjenosti k sladkemu okusu je danes veliko izdelkov na trgu, ki imajo nesorazmerno veliko količino dodanega sladkorja. Glede na to, da večina populacije ni dovolj telesno aktivna, so potrebne omejitve pri vnosu enostavnih sladkorjev, to je največ 50 do 60 gramov na dan,« še opozarja Matej Gregorič z NIJZ.