Večina nas zadnje tedne joka in stoka zaradi gripe in respiratornih obolenj, a ne pozabimo, da so na pohodu tudi norovirusi, ki povzročajo vnetje črevesja in želodca. Norovirozi kdaj laično rečemo trebušna gripa, vendar je pomembno vedeti, da nima bolezen nikakršne zveze s sezonsko influenco, res pa je, da nas podobno izčrpa in da udari predvsem v zimskih mesecih. Da tedaj večino časa preživimo v toaletnih prostorih in da smo med okužbo povsem nemočni, verjetno ni treba poudarjati, treba pa je znova opozoriti na nujne higienske ukrepe, s katerimi jo je mogoče preprečiti.

Že manj izbruhov

»Vsako leto zaradi norovirusov zboli veliko ljudi po vsem svetu,« pojasnjuje dr. Tatjana Frelih, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Tudi v Sloveniji so zadnja leta med povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni in izbruhi najpogostejši norovirusi. Začetek porasta okužb smo zaznali že v zadnjih tednih novembra 2016, ko smo prejeli deset prijav, v decembru jih je bilo 16, v januarju 2017 pa tri, kar pomeni, da se stanje umirja. Največ izbruhov se je zgodilo v domovih za starejše občane, nekaj v bolnišnicah, vrtcih, šolah in na drugih lokacijah. Bolezen prizadene ljudi vseh starosti in se običajno pojavlja pozimi. Včasih so virus imenovali tudi winter vomiting disease ali zimska bolezen bruhanja. Norovirusi so zelo kužni in sev zaprtem okolju širijo kot požar.«



Kot še pojasnjujejo na NIJZ, je lahko norovirus v blatu, še preden se pojavijo prvi znaki obolenja. V njem ostane še štirinajst dni po prenehanju driske, največja možnost za prenos bolezni je tako prav ob začetku bolezni in prvih nekaj dni po ozdravitvi. »Po okužbi se običajno pojavijo driska, bruhanje, slabost, krči v trebuhu,« pojasnjuje Aljoša Danieli, dr. splošne medicine iz medicinskega centra Barsos. »Pojavijo se lahko tudi letargija, slabotnost, bolečine v mišicah in zmerna vročina. Težave so običajno kratkotrajne, bolnik spontano ozdravi brez posledic. Če so prebavne težave zelo hude, ga ogroža dehidracija. Zelo redko je potrebno zdravljenje v bolnišnici, kjer z infuzijo nadomeščajo izgubljeno tekočino in minerale.«

Poskrbimo za starejše

Po bolezni običajno sledi delna in začasna imunost. Po nekaterih raziskavah naj bi odpornost proti istemu sevu trajala šest mesecev, po dveh letih pa naj bi povsem izzvenela, pojasnjuje sogovornik in še pove, da norovirusi najraje doletijo otroke, ljudi z oslabljenim imunskim sistemom in starostnike, ki imajo že tako zmanjšano potrebo po uživanju tekočine: »Postanejo lahko zmedeni, razdražljivi, lahko padejo in se poškodujejo. Starejše, še posebno pa kronične bolnike, je treba hitro odpeljati na pregled k zdravniku, saj se lahko zaradi dehidracije močno poslabša stanje njihove osnovne bolezni. Pri sladkornih bolnikih so mogoče hipoglikemije, zelo hitro se lahko poslabša tudi stanje bolnikov, ki imajo težave s srčnim popuščanjem.«



Nadomeščamo tekočino

Noroviruse sicer prebolevamo brez posebnih terapij, antibiotična ali druga zdravila tu ne pridejo v poštev, nadaljuje Danieli: »Pri zdravih odraslih izzvenijo znaki okužbe v dvanajstih do šestdesetih urah. Sproti je treba predvsem nadomeščati tekočino in minerale oziroma elektrolite, ki jih bolnik izgubi zaradi driske ali bruhanja. Če bolezen ni huda, bolniku za pitje (lahko tudi po žličkah) ponujamo vodo, razredčen sok ali malo sladkan čaj, pri pogostem bruhanju ali odvajanju blata pa pridejo v poštev tudi peroralne rehidracijske raztopine, ki vsebujejo vodo in minerale (dobimo jih lahko v lekarnah). Nevarno je le, če bolniki ne nadomeščajo izgubljene tekočine, kar lahko privede do izsušitve. Ta je zlasti pogosta pri majhnih otrocih in starejših. Osebe z dehidracijo se morajo zdraviti v bolnišnici.«

Ključna je higiena

Kot rečeno, se lahko norovirusov obranimo predvsem z ustrezno higieno, ključno je umivanje rok, zlasti po uporabi stranišča, menjavi plenic, čiščenju prostorov, pred pripravo hrane ali pred jedjo, še sklene Danieli: »Živila, ki jih zaužijemo surova, je treba temeljito oprati. Bolniki, ki so okuženi, naj se zadržujejo doma. Okužene osebe ne smejo pripravljati hrane med akutno okužbo in še tri dni po prenehanju driske ter bruhanja. Površine, ki so prišle v stik z okuženimi izločki, je treba temeljito razkužiti. Oblačila in posteljnino, ki so morda onesnaženi z okuženimi izločki, takoj odstranite oziroma operite pri temperaturi najmanj 60 stopinj Celzija.«