Kriteriji, da nujni dedič ničesar ne deduje, so zelo strogi
Hvala za poslano vprašanje. Verjamem vam, da se počutite slabo ob sinovem ravnanju. Sam menim, da je ni bolj žalostne stvari kot narušeni odnosi v primarni družini, torej v osnovni celici, ki bi ob vseh vetrovih in orkanih, ki jih prinaša življenje, morala prav zato še bolje delovati, držati skupaj.
Problem je, da ima sin v odnosu do vas status nujnega dediča. To pomeni, da mu gre v vsakem primeru iz zapuščine po vas najmanj nujni delež, ki sicer znaša polovico zakonitega deleža.
V dednem pravu sicer obstajata dva pravna instituta, ki omogočata, da tudi nujni dediči ne dedujejo, vendar pa so pogoji za to, da pridejo v poštev, zelo strogi. Prvi je razdedinjenje, ki ga mora zapustnik izraziti v oporoki. Vzroki razdedinjenja so, če se je nujni dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom, če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše, ali če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. Kot omenjeno, mora oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, to izraziti v oporoki na nedvoumen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje. Pri razdedinjenju mora torej sam ravnati aktivno. Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog brezdelja in nepoštenega življenja pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.
Zakon pozna tudi institut dedne nevrednosti, za katerega pa večinoma velja, da nanj pazi sodišče po uradni dolžnosti (razen na dolžnost preživljanja oziroma opustitve dajanja pomoči). Dedna nevrednost pride v poštev, če je nekdo z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku, če je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti, če je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, če je ponaredil zapustnikovo oporoko ter če se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kot tudi če ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.
Ne glede na številne možnosti, ki jih zakonodaja ponuja, da nujni dedič ničesar ne deduje, pa opozarjam, da so kriteriji za večino omenjenih razlogov postavljeni zelo visoko. Tako denimo za izpolnitev pogoja, da se je dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil zoper zapustnika, običajno ne zadošča, da je dedič pretrgal stike z zapustnikom, ampak morajo biti izpolnjeni še kakšni drugi pogoji.
Sicer pa obstaja še ena možnost. Če obstaja takšna pogodbena volja, lahko namreč z enim izmed otrok, ali z obema, glede vsega vašega premoženja, ki ga imate, sklenete pogodbo o dosmrtnem preživljanju. V tem primeru v trenutku smrti ne bi imeli nobenega premoženja, pogodba pa zaradi svoje odplačnosti tudi ne more vplivati na prikrajšanje nujnega deleža dediča (kot denimo velja za darilo).
Še glede vašega vprašanja o oporoki: oporoko lahko napišete tudi sami, na bel list papirja in jo lastnoročno podpišete. Taka oporoka je veljavna.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: