Tako je, da gre nabiranje let z roko v roki z nabiranjem življenjskih izkušenj in drobtinic modrosti. »Moje telo je denimo vsako leto manj popolno, kar je razumljivo, a nekako ga imam vedno raje,« pravi. »Lepo dela, skoraj nič mi ne nagaja, je zdravo, dokaj zmogljivo in predvsem zelo skromno. Nič kaj dosti se mu namreč ne posvečam, a vseeno vse deluje. Res, pridno telo je!«

Preprosto ne znam prezreti nekaterih stvari, krivic ali stisk, ki se dogajajo okoli mene. Vedno imam občutek, da moram nekaj storiti in pomagati. 

Mnogo ljudi zaradi povišanega krvnega tlaka, v žilah nakopičenega holesterola in krvnega sladkorja ter nenehne živčnosti tvega, da se njihovo življenje vsak hip konča. Žal se večina nevarnosti ne zaveda.

Res je! Tempo življenja danes ni najprijaznejši do naših src. Vemo, da miselni procesi in čustvovanje domujejo v možganih, a sem prepričana, da se resnica skriva tudi v starih prepričanjih, da od žalosti in skrbi boli srce, da se od strahu stiska in da se v radosti in ljubezni širi in je veselo. Nekoč sem prebrala, da ima srce tisočkrat močnejše elektromagnetno polje kot možgani, in to me je zelo presenetilo. Po drugi strani pa mi je potrdilo, da vendar ni samo mišica, ki po telesu poganja kri, ampak je nekakšen energetski center našega telesa in doživljanja. Zato še kako verjamem, da so odtisi življenja – takšni ali drugačni – vtkani vanj. Moj idealni recept za dobro telesno in čustveno počutje bi bil več prostega časa in brezskrbnosti, branje knjig, razvijanje svojih darov in talentov, strmenje čez morsko gladino in poslušanje valov, sprehod skozi zeleneči gozd, božanje mehkega kožuščka svojega mačjega prijatelja in mnogo pogledov čez smrček, v prijazne oči svojega zvestega kužka. Pa objemi, pogovori, bližina, poslušanje in druženje z dragimi ljudmi. Žal pa ne gre vedno. Nimamo vsi enakih zgodb, tudi doživljamo jih ne enako. Vseeno je verjetno dobro že, če se vsak od nas svoji pravljici srečnih trenutkov približa vsaj na trenutke, kajti iz njih tkemo svoja leta. Sicer pa se mi vse pogosteje iz skrivnih dežel podzavesti oglaša tih, slabo vest vzbujajoč glasek, ki pravi, da je treba telo negovati, ga bolj spoštovati, mu dajati gorivo v obliki zdrave hrane in ga včasih tudi malo premigati. Vodenje oddaje The Biggest Loser Slovenija je ta glasek vsekakor okrepilo. (Nasmeh.)

Srce je hvaležno tudi, če ne dovolimo, da nam vse pride do živega, kajne. Kako opravite s stresom?

Prav s tem, da mi marsikaj pride preveč do živega, imam največ težav. Preprosto ne znam prezreti nekaterih stvari, krivic ali stisk, ki se dogajajo okoli mene. Vedno imam občutek, da moram nekaj storiti in pomagati. Kadar se da, je to v redu, a mnogokrat gre za stvari, ko ne morem storiti ničesar, pa vseeno bolijo in grizejo. Moj najmočnejši antistres so moja ljubljena družina, dom, moji čudoviti prijatelji in hobiji, živali, knjige pa tudi glasba. Glasba je namreč lahko molitev, telovadba, glasba, sprostitev in komunikacija. Če je le iskrena.

Pomaga v življenju, da nanj gledamo z bolj vesele in optimistične plati?

Verjetno bolj kot večina drugih stvari.