Pred kratkim ste izdali malo ploščo z naslovom REM, na njej je tudi pesem Kaos, predstavljena na letošnji Emi. V eni od izjav po tekmovanju ste omenili, da REM prikazuje vašo temno plat. Kaj je botrovalo k tej temačnosti? 

Mala plošča je nastala v Londonu. Cela ekipa, ki je ustvarjala projekt, je izredno mlada, najstarejši član ima 24 let. Tokrat sem bila veliko bolj vključena v samo ustvarjanje pesmi, kot pri albumu Magenta, kjer sem večinoma napisala le besedila. Odkrila sem stil, ki mi je pisan na kožo. Zveni precej temačno, v resnici me ni nikoli preveč vleklo k veselim pesmim. Če dobro pomislimo, ogromno velikih umetnikov črpa iz občutkov, ki predstavljajo temo! 

Veliko glasbenikov, ki piše pesmi, izraža svoja čustva, kar se mi zdi po pravici povedano precej izpeto. Vsak ima ljubezenske težave, konec koncev so si tudi težave precej podobne, tukaj res težko poiščeš nekaj novega!

Čeprav ste že prej delovali na področju klasične glasbe, vas je javnost spoznala šele skozi bolj sodobne glasbene projekte zadnjih treh let. Nikoli niste bili tipična pop pevka, iz vaših nedavnih nastopov, tudi videa za pesem Nisem kriva, pa veje občutek kljubovanja in kanček predrznosti. Sta to posledici odraščanja, strtega srca ali morda izkušnja javne izpostavljenosti, kjer ima vsakdo nekaj za pripomniti? 

Skoraj nobena pesem, ki sem jo v življenju napisala, ni osebnoizpovedna. Nikoli nisem pisala o vsakdanjih stvareh, ki se mi dogajajo v življenju. Ko pišem pesem, si zamislim zgodbo in se postavim v vlogo pripovedovalca, čeprav pišem v prvi osebi. Tako sem napisala tudi pesem Nisem kriva, ki opisuje misli osebe, ki je nagnjena k sociopatiji. Navdihujejo me filmi, pesmi, različne stvari, iz katerih lahko zgradim pripoved. 



Izražanje sebe in lastnih doživljanj, čeprav skozi umetnost, ni lahko delo. Človek postane tako ranljiv in razgaljen! Ste tudi v zasebnem življenju bolj zadržana, kar se tiče občutkov? 

Ni težava v tem, da nočem razkrivati svojih občutkov, enostavno se mi ne zdijo tako zanimivi. Veliko glasbenikov, ki piše pesmi, izraža svoja čustva, kar se mi zdi po pravici povedano precej izpeto. Vsak ima ljubezenske težave, konec koncev so si tudi težave precej podobne, tukaj res težko poiščeš nekaj novega! Jaz potrebujem bolj domišljijsko ozadje, ki me navdihne. 



Videoprodukcija je vrhunska, ste snemali v Londonu? 

Ta del projekta smo naredili v Sloveniji, tudi tokrat je bila ekipa mlada, z režiserjem Boninom Englarom na čelu. Veliko mi pomeni vizualni del produkcije, zato rada sodelujem z mladimi ljudmi, ki imajo sveže ideje in so bolj pogumni. Drugi se pogosteje lotijo česa, kar je bilo že videno. 



Kako je velemestni London vplival na vas kot ustvarjalko? 

Tam sem se res našla, ugotovila sem, kakšen način dela mi ustreza in kakšen zvok mi leži. Že po prvi Emi mi je pisala July Jones, slovenska glasbenica, ki ustvarja v Londonu, da si želi sodelovati z mano. Lansko poletje sem se odločila, da se res odpravim tja in preizkusim nekaj novega, kar se je izkazalo za dobro odločitev. 

Na Emi sem želela predstaviti novo pesem in na oder postaviti točko, ki je morda na slovenskih odrih nismo vajeni. To je bilo zame ključno, ne zmaga. Zdaj sem pokazala dovolj, da se lahko podam tudi čez meje države.

V prihodnosti ciljate na tujino?

Da. Naslednji EP bo najbrž v angleščini, ugotavljam, da je Slovenija za takšno glasbo veliko premajhna.

Za vami je odmeven nastop na izboru za Evrovizijo, ki pa je bolj, kot zaradi glasbene produkcije, znova odmeval zaradi “škandala,” ki redno spremlja izbor. 

Na Emi sem želela predstaviti novo pesem in na oder postaviti točko, ki je morda na slovenskih odrih nismo vajeni. To je bilo zame ključno, ne zmaga. Zdaj sem pokazala dovolj, da se lahko podam tudi čez meje države.



Ob vaših pesmih je veliko komentarjev tujih oboževalcev, ki so si izredno želeli, da bi vas videli na evrovizijskem odru. Takšna podpora iz tujine vseeno ni običaj?

V tujini sem bila na evrovizijskih lestvicah vedno visoko uvrščena, pogosto celo prva. Doma sem dobila drugačne odzive, ljudje imajo drug okus. A s tem sem se že nekaj časa nazaj sprijaznila, tako, da me to ne preseneča.



Ob spomladanskem enakonočju, 21. marca 2019, pripravljate koncert v Siti Teatru. Imate v načrtih tudi kakšno turnejo? 

Aprila bosta še dva koncerta, v Kranju in v Ajdovščini. Poleti se bom pojavljala na festivalih, jeseni pa prihaja nova glasba! Precej je že narejenega, a vseeno nas še čaka veliko dela.

Pred kratkim ste peli na premieri opere v Budimpešti in Brnu. Klasična glasba torej ostaja v vašem življenju? 

Tako je, pela sem v sklopu modernih slovenskih oper. Lansko leto sem na Akademiji za glasbo diplomirala iz solo petja, letošnje šolsko leto sem vpisala magistrski študij. Po koncu študija se nadejam, da bom pela v operi. S klasiko sem odraščala in vanjo veliko vložila, ne pričakujem, da jo bom kdaj docela opustila.