Raili Halme

Če želite sproščenega psa, se najprej umirite sami!

S psi, njihovo vzgojo in vedenjem ima več kot trideset let izkušenj. Na Finskem je ustanovila organizaciji Rakkaat Haukut – Srečen pes in Dog-Oriented Worldwide Institute – Doi Ltd, ki sta pred slabima dvema desetletjema pomenili radikalen odmik od tedanjih teorij o vzgoji psov, danes pa njenim metodam dela s človekovim najboljšim prijateljem sledi že približno tisoč pasjih šol po vsej zemeljski obli.

Je prava enciklopedija o stresu, strahovih in reaktivnosti pri psih ter naravnost imenitna sogovornica o tem, kako jih vzgajati njim prijazno. O vsem naštetem izobražuje lastnike, veterinarsko osebje, delavce v zavetiščih in druge pasje inštruktorje, sodeluje pa tudi z različnimi evropskimi kinološkimi organizacijami in je mentorica v organizaciji PDTE (Pet Dog Trainers of Europe). Pred kratkim je Raili Halme prvič obiskala Slovenijo, kjer je v sodelovanju s pasjo šolo Za psa iz Ljubljane organizirala dvodnevno delavnico o življenju s t. i. reaktivnimi psi. 


Človeštvo sobiva s psi že tisočletja, pa vendar se velikokrat zdi, da še nikoli ni bilo toliko težav v vedenju psov kot danes. Zakaj je tako?
Kriv je stres. Natančneje: stres pri človeku, ki se prenaša tudi na psa. Strahovi, frustracije in vznemirjenje pri psu so namreč vedno povezani s stresom. Poleg tega ljudje od njih pogosto zahtevajo preveč in ne razumejo, da nekaterih od teh pričakovanj pač ne morejo izpolniti. Bolj ko je pes pod stresom, večja verjetnost je, da se bo pojavilo neželeno vedenje in da bo postal t. i. reaktivni pes. Lajanje, zaganjanje, tuljenje, vlečenje in agresivno vedenje so samo nekatere od težav, s katerimi se spopadajo skrbniki reaktivnih psov. Odpravljanje je precej zahtevno, vendar z ustreznim znanjem povsem izvedljivo.

Pes nikoli ne razmišlja o tem, da bo nekaj storil z določenim razlogom. Stvari ne počne zato, da bi nam nagajal, škodoval ali si nas podrejal. Ljudje so tisti, ki napačno mislijo, da psi razmišljajo tako. 

Na dvodnevni delavnici, ki ste jo imeli v Sloveniji in na kateri ste predstavili usmeritve za življenje in sobivanje s t. i. reaktivnim psom, ste med drugim poudarili, da del težav izhaja iz tega, da ljudje velikokrat ne razumejo »pasjega« jezika.
Da, to je eden od vzrokov neželenega vedenja. Ljudje jim velikokrat ne pustijo početi stvari, ki jih psi počnejo kot živali. Ne dovolijo jim, denimo, vohljati, hoditi počasi, kopati … To pa vodi k stresu in posledično k neželenemu vedenju.

Zakaj so postale zahteve, ki jih ima človek do svojega štirinožnega prijatelja, tako velike?
Takšne zahteve izhajajo iz staromodnega mišljenja lastnikov psov, ki so prepričani, da mora biti človek, ki sobiva s psom, v tem odnosu vedno vodja. In po tem mišljenju ga je treba vedno kaznovati, ko stori kaj narobe. Toda pes nikoli ne razmišlja o tem, da bo nekaj storil z določenim razlogom. Stvari ne počne zato, da bi nam nagajal, škodoval ali si nas podrejal. Ljudje so tisti, ki napačno mislijo, da psi razmišljajo tako. In prav to je največkrat vir težav v vedenju psov. Ljudje jim pripisujejo lastnosti, ki jih nimajo, in od njih zahtevajo preveč, hkrati pa pozabljajo na njihove osnovne potrebe. Tudi številne novejše raziskave pritrjujejo, da je takšno staromodno razmišljanje in vodenje psov, o katerem govorim, povsem napačno in zgrešeno v odnosu ljudi do živali. Povedano malce drugače: pes je žival s svojimi potrebami. Če bi človek nanj gledal kot na žival, in ne kot na človeka na štirih nogah, bi bilo življenje veliko lažje tako za ljudi kot za živali.


Vaša teorija o vzgoji psov je občutno drugačna od tistih, ki sem jih poznala doslej. Ko ste jo začeli izvajati, so vas menda imeli za malce noro …
O, seveda, imeli so me za noro! Pri veliki večini ljudi je namreč še vedno precej razširjeno staromodno razmišljanje o odnosu do psov in njihove vzgoje, o čemer sva govorili malce prej. In če začneš nekaj početi na novo, si moraš priznati, da si prej očitno nekaj počel narobe. To priznanje pa je za ljudi vedno zelo težko. Toda vse raziskave kažejo, da je delo s psi, ki ga izvajam jaz, veliko lažje tako zanje kot za skrbnika. Prepričanje, da mora biti človek vselej vodja svojemu psu, prihaja iz davne preteklosti in je močno zakoreninjeno. Zato ga je tako težko spremeniti čez noč.

Kako dolgo to metodo vzgoje psov že izvajate na Finskem?
Šolo za pse vodim na Finskem že 17 let. Toda tudi že prej, ko šole še nisem imela in delala s psi tako intenzivno kot zdaj, sem uporabljala povsem enake prijeme in metode šolanja.

Zanje imate kar dve šoli, če se ne motim.
Druga je mednarodna predvsem zaradi imena, saj si finskega najbrž nihče na svetu ne bi zapomnil. Toda v obeh šolah delamo popolnoma enake stvari.

In koliko lastnikov psov zdaj že sledi vaši metodi?
Rekla bi, da smo imeli v vseh teh letih že okrog 10.000 sledilcev oziroma učencev po vsem svetu. V šolah, ki sledijo naši metodi dela s psi, vedno poudarjamo, da morajo ljudje najprej razumeti svojega štirinožca in da morajo biti prijazni z njim. Prav tako morajo biti pozorni na raven stresa pri njem in vedeti, kako odreagirati v različnih okoliščinah. Predvsem pa morajo lastniki najprej umiriti svoje življenje. Ko to naredijo, bo prav takšno postalo tudi življenje njihovih psov. 

Psi naj bi vsak dan spali od 14 do 16 ur, starejši in mlajši še občutno več. Mladiček, denimo, potrebuje kar 20 ur spanja na dan. 

Vam to uspeva? V Sloveniji se zdi znanstvena fantastika, vedno smo v bitki s časom in številnimi obveznostmi.
Ljudje se velikokrat ne znajo sprostiti, čeprav bi se morali. Stres pa vpliva na človeka in to se prenaša na psa. Če ste dolgo pod stresom, boste imeli različne zdravstvene težave ter prej ali slej zboleli. In to je težava. Popolnoma enako je s psi. Zato bom zdaj rekla nekaj za vas, Slovence, očitno nenavadnega (smeh): če želite sproščenega psa, se najprej umirite sami! (smeh) To je mogoče. Za sprostitev si je treba vzeti več časa, čeprav se tega mnogo ljudi resnično ne zaveda. O tem se lahko prepričamo že, če opazujemo, kako se starši vedejo do svojih otrok: velikokrat jih prav vse popoldneve in večere kam razvažajo, pa naj gre za obšolske dejavnosti ali druge aktivnosti. To pa ni dobro. Otroci potrebujejo dovolj sprostitve, počitka in spanca. Psi prav tako. Psi naj bi vsak dan spali od 14 do 16 ur, starejši in mlajši še občutno več. Mladiček, denimo, potrebuje kar 20 ur spanja na dan.

Kako pri lastnikih spreminjate njihovo razmišljanje in vzorce ravnanja pri vzgoji psov?
V veliki večini ljudje spremenijo mišljenje, ko vidijo dobre rezultate, ki jih dosegamo v naši šoli. Metoda dela, ki jo zagovarjamo in izvajamo, je nadvse preprosta. S psi je treba biti prijazen in tako z njimi tudi govoriti. Nanje nikoli ne kričimo in nikoli z njimi ne delamo agresivno, temveč agresijo, stres, strahove in druge neprijetne stvari, ki jih lahko doživljajo, preprečujemo oziroma odpravljamo. Tako ustvarjamo zaupanje med človekom in psom, prav tako kot občutka varnosti in razumevanja. Seveda vsako učenje zahteva svoj čas, tudi ko gre za proces »prevzgoje« psa, če se lahko tako izrazim. Običajno je pri vsem skupaj najteže spremeniti mišljenje človeka. Spomnite se mojega predavanja: če je pes zelo pod stresom, bo odreagiral precej hitreje, kot če je manj pod stresom. Človek pa mora razumeti, da stres spremeni življenje psa in njegovo vedenje. Ko ta proces razumemo, vemo o psih več. Učenje »pasjega« jezika je pravzaprav zelo podobno učenju tujega jezika, na primer španščine. Če se hočeš španščine naučiti, se je treba jezika najprej učiti, učiti in učiti, da ga boš znal uporabiti v restavraciji, trgovinah in ob različnih priložnostih. Popolnoma enako je z učenjem pasjega jezika. Ker je drugačen od človeškega jezika, se ga je treba priučiti, da bi ga nato znali uporabljati. Toda ljudem se ga je precej težko naučiti, saj ga v vsakdanjem življenju zelo malo uporabljamo.


Stvari, o katerih govorite, se zdijo povsem enostavne in logične.
Saj tudi so!

A da bi bili v različnih okoliščinah, v katerih se znajdemo s psom, uspešni, je treba najprej razbrati signale, ki nam jih daje, in dovolj hitro predvideti, kaj se kdaj zgodi, ter seveda tudi pravilno odreagirati.
Da, natančno tako. Ko vidimo, da je pes malce zaskrbljen, nam to sporoča z znaki, pravimo jim miritveni signali: oblizuje se, umika pogled, zeha, ušesa stisne k glavi … Teh znakov je veliko. Če jih razumemo, bomo znali pravilno odreagirati. In naj ponovim tisto, kar sem povedala že na predavanju: v naravi psa je, da se bo konfliktom izognil za vsako ceno, pa naj gre za odnos do drugega psa, druge živali ali človeka. Pes bo samega sebe branil le, če je grožnja preprosto prevelika.

Kaj pa ko imamo opravka z zelo agresivnimi živalmi? Slovenijo je pred kratkim pretresel primer, ko je večji pes na Pivškem pokončal yorkshirsko terierko, pa čeprav je bil psička na povodcu in na sprehodu v družbi skrbnika. To v naši državi seveda ni osamljen primer.
Vedno je razlog, zakaj se pes tako vede, tudi ko gre za agresijo. V večini izhaja iz njegove preteklosti in največkrat so te pse skrbniki precej kaznovali, zato se bojijo svojih skrbnikov in posledično tudi psov. Prestrašeni so, ker vidijo psa. In takrat ne razmišljajo, da ga gredo pokončat. Vodi jih notranji vzgib, notranje čustvo, zaradi česar to počno. Z metodo, ki jo uporabljamo mi, tudi pri takšnih psih dosegamo lepe rezultate in velik napredek. Ko postanemo s psom prijazni, ko spreobrnemo skrbnika, se tudi raven stresa pri psu zniža, zato lahko skrbnik nadzoruje celotno situacijo. Če se vam, na primer, približuje pes, vaš pes pa se ga boji, ga lahko razbremenimo in znižamo raven stresa tako, da preprosto spremenimo smer in se psu, ki nam prihaja naproti, izognemo.

Eden najpogostejšim simptomov stresa pri psih so namreč zdravstvene težave, zato lastnikom velikokrat polagam na srce, naj najprej obiščejo veterinarja in se prepričajo, ali je z zdravjem psa vse v najlepšem redu. 

Ste pri svojem delu uspešni prav z vsakim psom?
Da. Edini razlog, zaradi katerega smo lahko neuspešni, je, če ima takšne zdravstvene težave, ki jih ni mogoče ozdraviti. Eden najpogostejšim simptomov stresa pri psih so namreč zdravstvene težave, zato lastnikom velikokrat polagam na srce, naj najprej obiščejo veterinarja in se prepričajo, ali je z zdravjem psa vse v najlepšem redu.

Torej na Finskem nikoli ne evtanazirate zelo agresivnih živali?
Ne! Saj vendar nismo morilci! Seveda obstajajo ljudje, ki se odločijo za evtanazijo svojih psov, ker jih ne morejo več obvladati in ker so šli v napačno pasjo šolo, kar je celotno situacijo še poslabšalo. Toda v naši državi ne obstajajo zakoni oziroma predpisi, ki bi evtanazijo dovoljevali oziroma upravičevali, čeprav gre za agresivne pse. Čedalje več lastnikov pa dobiva denarne kazni za ravnanje, ki povzroča agresijo.

So kazni zelo visoke?
To je odvisno od vsakega primera posebej. Če vprašate mene, bi bile lahko občutno višje. Največkrat govorimo o nekaj sto evrih.



So lastniki psov na Finskem dovolj izobraženi o obveznostih, ki jih lastništvo živali prinaša?
Nikoli nismo dovolj izobraženi. Niti jaz ne, saj se o psih učim prav vsak dan. In učim se ves čas. Tako kot v vsaki državi imamo tudi na Finskem dobre in slabe skrbnike psov. Slabi s svojimi »vzgojnimi« prijemi zagotovo ne koristijo psu, temveč vse skupaj največkrat poslabšajo. Toda pomembno je, da opažamo napredek. Ko smo ustanovili našo pasjo šolo, smo bili na Finskem edini. Zdaj našo metodo izvaja že okrog tisoč pasjih šol po vsem planetu; tudi v Sloveniji, in sicer v pasji šoli Za psa v Ljubljani. Mogoče v teh tisoč pasjih šolah, o katerih govorim, ni popolnoma enaka naši, a glavna ideja zagotovo ostaja ista.

Kako danes izbrati kar najprimernejšo pasjo šolo v pravi poplavi takšnih in drugačnih teorij, kako vzgajati psa? In potem so tu še televizijski šovi; spomnimo se, kako gledan je bil pred leti šov »šepetalca psom« Cezarja Millana …
Toda to je šov, v katerem gledalci niso videli, kaj je ta človek dejansko počel s psi! 

Veliko psov se prej ali slej zlomi pod fizičnim in psihičnim pritiskom in dobesedno ugasne. Ne reagirajo več na dražljaje okrog sebe in se vdajo v usodo. Videti so »lepo vzgojeni«, v resnici pa so ostali brez volje do življenja. 

Šov je nekaj drugega kot resničnost, kajne?
Natančno tako. In to je pravzaprav zelo žalostno. Ko je Cezar Millan obiskal Finsko, me je bilo zelo strah, kaj se bo zgodilo. Že takrat je bilo veliko jeze in nasprotovanja njegovim metodam dela. Ko je prišel na Finsko, o njegovem obisku ni bilo niti enega časopisnega članka. Ljudje so sicer prišli pogledat, kaj počne z živalmi. Žalostno. Vsak človek tam je razumel, da Cezar Millan s psi zagotovo ne zna dobro ravnati.

Sama se spominjam njegovega obiska v Zagrebu pred skoraj štirimi leti. Vsi so ga obravnavali kot največjega zvezdnika in najbolj znanega pasjega trenerja na svetu.
Na šovih niso nikoli pokazali, kaj dejansko počne s psi. Za nekatere ima električno ovratnico, ki z elektriko strese žival, kadar naredi kaj narobe. A tega seveda nikjer ne vidiš. Pa vendar on uporablja takšno metodo; veliko je tudi zastraševanja. Veliko psov se prej ali slej zlomi pod fizičnim in psihičnim pritiskom in dobesedno ugasne. Ne reagirajo več na dražljaje okrog sebe in se vdajo v usodo. Videti so »lepo vzgojeni«, v resnici pa so ostali brez volje do življenja.


Česa pa ste se vi največ naučili o psih, kaj so vam dali kot vzgojiteljici psov in kot osebi?
Zagotovo so me naučili, da so še vedno živali in da jih je treba kot takšne tudi spoštovati. To niso otroci, so psi, ki imajo različne potrebe, in te je treba zadovoljiti. Če spoštujemo druge živalske vrste, moramo to narediti tudi s psi, da imajo dobro življenje. Če razmišljaš tako, boš tako tudi deloval.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE