Vitamin D vpliva na številne življenjsko pomembne funkcije v našem telesu, med drugim omogoča mineralizacijo kosti, je kazalec splošnega zdravja ter zdravega življenjskega sloga. Pravimo mu tudi sončni vitamin, saj ga imamo spomladi in poleti dovolj. 

»Vitamin D nastaja v koži pod vplivom UVB-žarkov. Zadostuje, da kožo vsak dan za 10 do 15 minut izpostavimo soncu, seveda brez zaščitne kreme za sončenje,« pojasnjuje prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., predsednica Združenja endokrinologov Slovenije pri Slovenskem zdravniškem društvu. Zdaj v zrak skačejo dermatologi, saj se moramo z UVB-žarki bogati sončni svetlobi od aprila do septembra izpostaviti med 10. in 16. uro. A žal se ne moremo sončiti na zalogo, ta traja od nekaj tednov do dveh mesecev. Velika večina Slovencev, kar štirje od petih, je tako jeseni in pozimi brez zalog tega pomembnega vitamina, ki prispeva tudi k naši odpornosti, boljšemu delovanju imunskega sistema. 


Nujno dodajanje

Vitamin D je tedaj modro nadomeščati, svetuje Pfeiferjeva, saj ga s prehrano, živili, ki vsebujejo ta pomembni vitamin, denimo mastnimi ribami, težko dobimo dovolj. Pri nas ga hrani (še) ne dodajamo tako kot v skandinavskih državah (delovna skupina pri NIJZ še pripravlja smernice), kjer so raziskave že ugotovile bistveno manjše pomanjkanje. Precej večjega, če zapišemo za primerjavo, imajo prebivalci sredozemskih držav, kot so Grčija, Španija, Francija, čeprav mislimo, da ga imajo zaradi obilice sonca dovolj.

V skladu s priporočili ga je treba dodajati vsem z določenimi boleznimi, vsem majhnim otrokom in najstnikom, nosečnicam, varovancem v domovih za starejše, ker njihova koža slabše tvori vitamin D, in vsem starejšim od 70 let. Večje potrebe so tudi pri debelih ljudeh, saj se vitamin kopiči v maščobi. »Neaktivna oblika vitamina D, ki je v večini pripravkov za nadomeščanje, je varna. Priporočeni odmerki so 1000 i. e. na dan. Ima široko terapevtsko okno, z njim se težko zastrupimo, tudi če jemljemo velike odmerke.« Prav tako se ne moremo z njim zastrupiti med sončenjem. 

Z vitaminom D so bogate mastne ribe (losos, tuna, sardine, slaniki) in jajca, v rastlinski prehrani pa je naravno prisoten samo v gobah. Foto: 1989studio/Shutterstock

Manj zbolevanja

Sončni vitamin je nujen za krepak imunski sistem. Raziskave kažejo, da ljudje z dovolj vitamina D redkeje zbolijo za sladkorno boleznijo, rakavimi, srčno-žilnimi in avtoimunskimi boleznimi. In kar je prav tako pomembno: veča odpornost proti virusnim okužbam dihal, če pa že zbolimo, bolezen poteka v blažji obliki. 


»Med zadnjo pandemijo so opazovali hujši potek covida-19 pri bolnikih, ki so imeli pomanjkanje vitamina D. Rezultatov raziskav, ki bi dokazale, da nadomeščanje vitamina D zmanjša nevarnost okužbe s koronavirusom in omili potek covida-19, še nimamo. Je pa znanih veliko mehanizmov, s katerimi bi lahko povečal odpornost proti okužbi in ublažil potek bolezni,« je dejala prof. dr. Pfeiferjeva in še, da prav na te mehanizme računajo pri okužbi s covidom-19. Zato ne preseneča, da kar nekaj držav priporoča jemanje vitamina D. 

Kako prepoznamo, da nam ga manjka? 

Zmerno pomanjkanje ne povzroča hujših ali značilnih težav, znaki so po besedah Pfeiferjeve zelo nespecifični, denimo kronična utrujenost, neznačilne bolečine v mišicah. Dolgoročno pomanjkanje se lahko kaže v manjši kostni gostoti in šibkejših mišicah.