V osrednjem romarskem središču mariborske nadškofije, na Ptujski gori, je mašo vodil mariborski nadškof metropolit Alojz Cvikl, v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Turnišču pa bo mašo vodil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz ob somaševanju škofa Petra Štumpfa.

Marijino vnebovzetje, imenovano tudi veliki šmaren, je največji cerkveni Marijin praznik. Čeprav gre za enega najstarejših Marijinih praznikov, saj prve omembe segajo v obdobje pred četrtim stoletjem, je versko resnico, da je bila Marija »po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo«, šele leta 1950 slovesno razglasil papež Pij XII.



Ljubljanski nadškof je v svojem nagovoru okoli 4000 zbranim na Brezjah, med katerimi ni bilo predstavnikov političnega vrha, med drugim poudaril, da nam Marijin zgled sprašuje vest, ali smo tudi mi tako neomajno zapisani življenju, kakor mu je bila zapisana ona, in ali smo odgovorni do življenja od samega spočetja: »Ali smo tudi mi, kot posamezniki in kot družba, dosledni varuhi življenja od njegovega spočetja do naravne smrti? Bojim se, da ne. Nedavno smo lahko doživeli, kakšnih besed je bil deležen človek, ki se je zavzel za nerojeno življenje in brez olepševalnih besedičenj povedal, da je tudi otrok, ki še ni rojen, nosilec človekovih pravic in najbolj temeljna med temi pravicami je prav pravica do življenja. Jemati nerojenim to temeljno pravico je prvi kamenček v plazu, v katerem človek nazadnje neha biti vrednota in postane bodisi za posameznike bodisi za določene skupine zgolj še sredstvo za doseganje ciljev.« 



In ker nimamo pravega odnosa do življenja na njegovem začetku, imamo veliko težav tudi z življenjem na njegovem koncu, je prepričan nadškof. »To je tudi eden od razlogov, zakaj s takšno težavo pokopavamo žrtve, ki so zasute po rovih in jamah širom naše domovine. Hvala Bogu se je tu vendarle začelo premikati. Če bomo potrpežljivo in vztrajno hodili po poti tega uveljavljanja spoštovanja do vseh mrtvih, sem prepričan, bomo morda le zaslutili, kolikšno dostojanstvo obdaja vsakega človeka, pa naj bo ta človek šele na poti, da bo ugledal luč dneva, ali pa je za svetlobo tega sonca že zaprl svoje oči,« je zbranim na Brezjah povedal ljubljanski nadškof.

Tokratno praznovanje poteka v znamenju 25-letnice posvetitve slovenskega naroda Mariji, na Brezjah pa pričakujejo, da se bo v teh dneh pred podobo Marije Pomagaj, ki jo je 1814 ustvaril Leopold Layer, ustavilo več kot 7000 romarjev. V Sloveniji je 15. avgust od leta 1992 tako kot v veliko drugih evropskih državah tudi dela prost dan.