Vaša kolegica je na Odmevih dejala, da uspeh pripisuje kemiji med vami, čarobnemu trenutku, ki se zgodi ali ne. Se strinjate z njo?

Seveda. Uspeh je rezultat več dejavnikov, ki so se v trenutku evrovizijskega nastopa zlili v celoto, zaradi česar je bila očarana žirija in tudi občinstvo. Glede kemije med nami bi rada izpostavila prav posebno energijo, ki se vzpostavi med pevkami in dirigentom. Ravno on je tisti, ki nas s svojo sproščenostjo in posebnim dirigiranjem odpelje v nek čaroben svet. Zanimivo je, kako se v nekem trenutku med seboj tako močno povežemo, da smo kljub različnim značajem in starostim kot eno. To je tisto nekaj, kar nas dela edinstvene in nepremagljive.



Dejala je tudi, da razbijate stereotipe o zborovskem petju. Kakšne stereotipe in kako jih razbijate?

Mnogi mislijo, da je zborovsko petje dolgočasno in manj atraktivno kot solistično nastopanje posameznikov ali skupin. Sploh med mladimi je včasih zakoreninjeno prepričanje, da gre za nekoliko staromodno in statično umetnost. Mi pa slovimo predvsem po tem, da svoj program oblikujemo tako, da mu dodamo zgodbo, različne odrske postavitve in gibe in ga naredimo tudi vizualno privlačnega. To so tudi v svetu smernice v zborovski umetnosti in tudi mnogi skladatelji jih upoštevajo in z različnimi dodatki popestrijo svoje kompozicije. Za zbor je to kar zahtevna naloga, ker mora vsem dodanim gibom navkljub še vedno zveneti zelo ubrano.

Kako je videti sodelovanje samih deklet, vam je kdaj žal, da niste mešani pevski zbor?

Včasih je tudi naporno, ko ima vsaka od nas svoje mnenje, stališče ali videnje. Resnično potrebujemo moško roko, da nas disciplinira, predvsem na vajah, ko smo včasih preglasne in se kreše preveč mnenj. Sama sem pred tem pela v mešanem pevskem zboru in ne vidim nobene razlike. Ni pomembno, ali zbor sestavljajo samo ženske ali tudi moški, bistveno je le, da je zbor sposoben delovati kot celota in da se lahko sliši mnenje vsakega.

Pri izbiri oblačil sodeluje ves zbor, tako je bilo tudi tokrat, ko smo si za nastop omislile popolnoma novo opravo, ki je bila všeč prav vsem pevkam. Tudi venčke smo si izdelale same.    

Pri nas večina najbolj pozna Perpetuum Jazzile, a z zborovskim petjem se ljubiteljsko ukvarja mnogo ljudi, kaj je tisti ključni korak, da iz hobija nastane poklic?

Predpogoj je ustrezna glasbena izobrazba, nato pa predvsem želja posameznika, da hobi preraste v poklic.

Ve se s tem ukvarjate ljubiteljsko, ali zdaj zaradi zmage razmišljate, da bi se tega lotile še bolj resno in profesionalno?

Večina deklet je študentk, nekaj je dijakinj, le malo nas je zaposlenih. Imamo različne izobrazbe, tako družboslovnih kot naravoslovnih smeri in večina od nas se bo v življenju preživljala z izbranim poklicem. Že do sedaj smo delale resno in zavzeto, s takšnim delom bomo tudi nadaljevale, a mislim, da bomo ostale pri ljubiteljskem zborovskem petju.


Tri od 33 deklet z zborovodjo. Alenka je prva z desne.


Pomembna je tudi zunanja podoba, kako izbirate oblačila, koliko pozornosti posvetite temu?

Zunanja podoba zbora je pomembna in pri tem sodelujemo vse pevke. Če se človek dobro počuti, deluje bolj samozavestno in to se na odru vidi. Pri izbiri oblačil sodeluje ves zbor, tako je bilo tudi tokrat, ko smo si za nastop omislile popolnoma novo opravo, ki je bila všeč prav vsem pevkam. Tudi venčke smo si izdelale same. Imele smo enak material, vsaka pa je venček prilagodila obliki svojega obraza in frizuri. Tudi make up in pričeske smo si za evrovizijski nastop uredile same, pomagale druga drugi, si svetovale in tako v celoti same poskrbele za vizualno podobo. Po odzivih sodeč nam je uspelo.