Za Slakov ansambel je Malavašič napisal tudi številne druge uspešnice, kot so Ta sosedov Francelj, Šmentano dekle, Poštar, Tvoje oči, Srnjak, Frklja. Podpisal se je tudi pod besedila več skladb Ansambla Franca Miheliča, pisal pa je tudi za Beneške fante, Ansambel Maksa Kumra, Ansambel bratov Poljanšek, Ansambel Matije Slaka, Ansambel Vita Muženiča, Ansambel Jožeta Krežeta, Šaleške fante, Dobovskih pet, Ansambel Toneta Kmetca, Vesele planšarje, Ansambel Ottavia Brajka, Ansambel Mihe Dovžana, Ansambel Jožeta Burnika, Ansambel Franca Flereta, Ansambel Henček in vrsto drugih ansamblov. Nekaj njegovih skladb je zapel tudi njegov sin, Andrej Malavašič, in jih nekaj posnel z ansamblom Javor.

Leta 1997 je bil nagrajen s Souvanovo nagrado za življenjsko delo za pisanje besedil. Napisal je tudi skoraj 100 povesti in nekaj romanov, izdal je 17 knjig. Pisal je kratke zgodbe za tovarniško glasilo Usnjar, objavljal je tudi v Kmečkem glasu in Ognjišču. Že od mladih let se je posvečal tudi slikarstvu. Bil je tudi pritrkovalec, kar je opisal v romanu Pritrkovalec Marko.