»“…Vse je laž. Nobenega tunela ni, ko umiraš. Edino, česar se spominjam vsakič, ko sem umiral, je to, da sem pomislil: No, mati, grem jaz…”, je pred časom dejal eden in ednini Rac. Danes je Radko, naš prijatelj, kolega in vsestranski gledališki, filmski in radijski ustvarjalec, zares odšel. Zbogom Radko!« so danes sporočili iz Združenja Dramskih Umetnikov Slovenije (ZDUS). 

Foto: Jože Suhadolnik

Radko Polič Rac se je rodil 18. avgusta 1942 v Črnomlju. Iz dramske igre in umetniške besede je diplomiral leta 1965 na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) in tedaj svojo profesionalno pot začel leta v Študentskem aktualnem gledališču, po diplomi na ljubljanski na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, leta 1992 pa že igral ali gostoval na odrih različnih gledaliških hiš. Kmalu je postal član ansambla SNG Drama Ljubljana, piše portal Sigledal.

Uveljavil se je kot eden najzanimivejših igralcev svojega časa in v svoji karieri ustvaril preko 300 vlog, tako gledaliških, kot filmskih, televizijskih in radijskih. »Radko Polič Rac je pustil neizbrisen pečat v gledališču na Slovenskem. Seznam njegovih vlog, po katerih bo ostal v spominu občinstvu in poslušalstvu, je zares dolg in neprecenljiv. Rac je bil tudi eden najbolj cenjenih filmskih igralcev tako v Sloveniji kot v državah bivše Jugoslavije,« so zapisali v ZDUS. 

V filmu Idealist leta 1976, kjer je nastopil tudi z nekdanjo ženo Mileno Zupančič. Foto: Press Release

Za svoje delo je bil večkrat nagrajen z najvišjimi igralskimi priznanji, prvič leta 1970 na Borštnikovem srečanju za vlogo Baltasarja v Osvajalcu Andreja Hienga, ob tej pa še za vlogo Slobodana Begovića - Bobana v Padlih angelih. Že leta 1972 je prejel nagrado Prešernovega sklada.

Leta 2002 je prejel Borštnikov prstan. V obrazložitvi so med drugim zapisali, da je Rac »igralec, ki ne potrebuje maske, pa vendar je najizrazitejša značilnost njegove igre provokativnost, subverzivnost. Rac stopa na oder kot povsem razgaljen in neskončno ranljiv človek, izročen usodi, da se poigra z njim. Bori se z njo, trpi in propada. Nikoli ne popušča, njegov boj je strasten, brezkompromisen, izziva gledalčevo sočutje«.

Ko je leta 2007 prejel še Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je dejal, da ga njegovo igralsko ustvarjanja spominja na peskovnik, v katerem išče košček resnice, sicer pa gre, kot je dejal, za večno »prepletanje grozljivega užitka in peklenskih muk«, nadarjenost obsega le 10 do 15 odstotkov ustvarjanja vloge, vse ostalo je »težko garanje«. 

Ob prejemu Prešernove nagrade leta 2007. Foto: Jure Eržen

Rac je zaznamoval tudi slovenski film. Nastopil je v skoraj 60 celovečernih filmih, odigral več kot 50 vlog v televizijskih filmih, dramah in serijah ter sooblikoval več kot 100 radijskih iger. V domačih in tujih celovečernih filmih je bil proletarec, partizan, revolucionar, upornik, propadli idealist, kmet, deseti brat, uporniški študent, aristokrat, zoprn birokrat, razdvojen belogardist, gestapovec, luzer, intelektualec, grof, migrant, direktor, norec, obrambni minister, upravnik zapora, filozof, lord, zaljubljeni upokojenec in oblastnik. Društvo slovenskih filmskih režiserjev mu je leta 2015 namenilo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre.

Njegovo življenjsko zgodbo je v biografski roman Rac (Beletrina, 2020) ujela Petra Pogorevc. »Po eni strani je Rac zelo dramski, po drugi pa je blazno duhovit,« je ob izidu knjige menila avtorica in dodala, da ji je bilo v izziv to ujeti v zapis. V knjigi je polno anekdot o igralčevem življenju in delu, mrgoli pa tudi zanimivih Poličevih misli v slogu: »Teater je tako kompleksen, hujši kot svet sam.« 

Z igralskima kolegoma Borisom Cavazzo in Mileno Zupančič so leta 2013 v predstavi Dušana Jovanovića navdušili kritike in gledalce. Foto: Ljubo Vukelič

Del njegove osebne oziroma ljubezenske zgodbe je bil predstavljen tudi v predstavi Boris, Milena, Radko, ki jo je leta 2013 spisal in režiral Dušan Jovanović, ter v dokumentarnem filmu o nastajanju te igre - Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba Rajka Grlića in Matjaža Ivanišina. V predstavi sta ob Racu nastopila njegov igralski kolega Boris Cavazza in Raceva nekdanja žena Milena Zupančič (kasneje poročena z Jovanovićem, ki je umrl lani), ki nam je o legendarnem igralcu v intervjuju za Onoplus povedala: »Ne glede na to, da je minilo že več kot 40 let, odkar sva se z Racem razšla, je najino prijateljstvo trdno kot nekdaj.«