Železo nastopa kot pomembna sestavina aktivnih spojin, ki v našem telesu prenašajo kisik in elektrone. Velik pomen ima v fazi razvoja in pri rasti organizma, vpliva namreč na nekatere ključne funkcije možganov. Kakšno vlogo konkretno ima torej pri kognitivnih funkcijah človeka?

Železo je predvsem sestavni del molekule hemoglobina (3/4 vsega železa v telesu), ki v rdečih krvničkah v pljučih nase veže kisik in ga po krvi/žilah prenese po telesu. Sicer je železo sestavni del še več sto drugih encimov, proteinov. Predvsem gre za prenos kisika do možganskih celic in kakršno koli pomanjkanje seveda pripelje do motenj kognitivnih funkcij.


Vsakodnevno ga izgubljamo z žolčem, urinom in skozi kožo, ženske pa tudi z menstrualno krvjo. O kolikšnih izgubah količinsko govorimo?

Železa ima odrasel človek v telesu pravzaprav pod 5 g (0,005 odstotka telesne teže), tako da govorimo o majhnih količinah. Dnevne potrebe po njem so do 10 mg (moški) oziroma 20 mg (ženske pred menopavzo), v nosečnosti do 30 mg. V stanjih povečanih potreb (izguba krvi ob poškodbi, operaciji) je ta količina večja. Z uravnoteženo prehrano naj bi ga v telo vnesli od 10 do 30 mg dnevno, pri čemer absorpcija skozi tanko črevo močno variira, in sicer od 10 odstotkov pri železu rastlinskega izvora (leča, soja, rdeči fižol) do 20 odstotkov pri železu živalskega izvora (rdeče meso, piščančje meso, ribe, školjke). Torej, absorbira se ga okoli miligram dnevno, preostalo pa reciklira iz izločenega hema (iz hemoglobina rdečih krvničk). Absorpcija železa iz prehrane je boljša v kombinaciji z askorbinsko kislino (vitaminom C).



Kateri so vzroki za drastičen upad železa v krvi?

To so predvsem akutna krvavitev (poškodba, operacija); počasnejši, a vendar relevantni upad zaradi večje porabe se pojavi pri hitri rasti otrok, v nosečnosti, ob kronični krvavitvi (recimo pri vnetnih črevesnih boleznih, razjedi želodca, motnjah strjevanja krvi), boleznih, ki povzročajo slabšo absorpcijo železa v črevesu (celiakija, črevesno vnetje), redna intenzivna telesna aktivnost in predvsem nezadosten vnos s prehrano.

Nujno je omeniti, da imamo v telesu normalne zaloge železa (v jetrih, vranici, kostnem mozgu) in tako načeloma nekaj rezerve ob povečani potrebi. Šele ko so rezerve izčrpane, se pojavi motnja nastajanja rdečih krvnih celic.


Kdaj lahko posumimo na to, da je vzrok naših težav ravno pomanjkanje železa, še preden nam to recimo potrdi krvna slika?

Na to lahko posumimo ob splošnih znakih anemije, in sicer ob bledici, utrujenosti, hitri izčrpanosti oziroma slabši kondiciji, pri pomanjkanju koncentracije, tudi slabosti.


Pomanjkanje lahko privede do anemije, zmanjšanja fizične zmogljivosti, motenj termoregulacije in imunskega sistema. Katera so še bolj drastična bolezenska stanja telesa, ki jih lahko dovajanje železa izboljša?

Kot rečeno, železo je del več sto pomembnih beljakovin v telesu, vendar je hemoglobin najpomembnejši, ima izredno pomembno vlogo prinašanja kisika vsaki celici, tako da je pravzaprav motena prav vsaka funkcija, če ga je premalo. Pomanjkanje železa je najpogostejša oblika pomanjkanja mikroelementov na svetu. Najbolj prizadeti so otroci, nosečnice in ljudje, ki uživajo hrano, osiromašeno pomembnih hranil. 



Pri otroku od 12. do 18. meseca starosti zmerno izražena anemija zmoti razvoj kognitivnih in motoričnih sposobnosti. Kako opazimo, da je naš otrok anemičen? Se da to opaziti na prvi pogled?

Rast in razvoj otroka sta lahko zaradi pomanjkanja železa motena tudi že prej in kasneje! Znake se teoretično da opaziti: bledica, omotica, slabša koncentracija, slabši apetit, pogoste okužbe, hitrejše dihanje, zaostala rast in razvoj ... Biti moramo pozorni na primerno prehrano in preveriti krvno sliko ob sumu, še prav posebno, če govorimo o otrocih, bolj dovzetnih za te težave, kot so recimo nedonošenčki. Seveda je preventiva vedno najboljša. Zanjo pa poskrbimo tako, da uživamo hrano, ki ima dovolj železa. Nosečnicam in doječim materam svetujem tudi prehranske dodatke.