Še več, ob letošnji proslavi smo tudi celo brez ministra za kulturo, je opomnil Möderndorfer in pristavil, da so si kulturniki veliko obetali od novega premiera, ki tudi sam izhaja iz njihovih vrst, in novega ministra, a je vse znova ostalo na ravni praznih obljub. 



Je torej slovenska družba odslikava Butal Frana Milčinskega ali se vendarle še lahko nadejamo sprememb? Lani smo imeli odlično priložnost, da se Ivanu Cankarju poklonimo z napredno kulturno miselnostjo, boljšimi razmerami za kulturne ustvarjalce, poštenim plačilom in odpravo prekarstva, pa je vse ostalo le pri floskulah, je bil kritičen govornik in poudaril, da se še vedno ne zavedamo, da bi morala biti umetnost steber nacionalne samozavesti. Namesto na knjigo se opiramo na orožje, je bil še kritičen Möderndorfer, ki je med drugim opozoril na izjemno visoka finančna sredstva, ki jih bo država namenila za osemkolesnike. Ko bodo ti odslužili, jih bomo lahko, kot je povedal slavnostni govornik, zarjavele parkirali na mestu, kjer bi morala stati nova Narodna in univerzitetna knjižnica, za ceno ducat osemkolesnikov bi si lahko privoščili izgradnjo nove ustanove, ki bi lahko plemenitila duha Slovencev naslednjih generacij - a smo se očitno raje znova odločili za orožje. Slovenijo tako po njegovem vse bolj določa militantna miselnost, letošnjim Prešernovim nagrajencem pa je sporočil, da jih država, ki je nastala na puškah in dediščini trgovine z orožjem, v resnici ne ceni.



Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta letos prejela kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser in scenarist Filip Robar Dorin. Poleg njiju je bilo v središču pozornosti tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada za pomembne umetniške dosežke v zadnjih treh letih: pesnik Jure Jakob, igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, skladatelj Tomaž Svete, dirigentka Martina Batič ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič.