Podnebni shodi potekajo v kar 2052 mestih v preko 123 državah, glavni pobudniki štrajka, ki odmeva tudi v marsikaterem slovenskem kraju, pa so mladi. Vse se je pričelo s 16-letno švedsko aktivistko Greto Thunberg, ki je lani poleti pričela predstavnike vlad javno nagovarjati, naj prenehajo lagati in se slepiti pred podnebno katastrofo, ki je pred nami, ampak pomislijo na otroke in vse, ki se bodo še rodili v ta svet in jim bo odvzeta možnost dostojnega življenja v neonesnaženem okolju. Mladenki je od prvega šolskega protesta, ki ga je organizirala lanskega avgusta pred švedskim parlamentom, do danes uspelo navdihniti nešteto mladih pa tudi starih po vsem svetu, ki se ji že nekaj tednov pridružujejo v pobudi za podnebno pravičnost.
»Zadnji podatki kažejo na 2052 krajev v 123 državah na vseh kontinentih, tudi na Antarktiki. Vprašanje torej je: kaj boste vi počeli 15. marca 2019?« je Thunbergova danes zapisala na Twitterju in opozorila, da je to šele začetek. Pobudnica globalnega gibanja je dala tudi izjave za lokalne medije, v katerih je dejala, da je navdušena nad današnjim dnevom, na vprašanje, kakšen vtis je dobila v pogovorih s svetovnimi voditelji na letošnjem zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu in na lanski podnebni konferenci v Katovicah, ki se ju je udeležila brez dlake na jeziku, pa je odgovorila: »Z delom niso niti še začeli. Ne vem, kaj delajo, zapravljajo čas.« »Za začetek bi morali jasno povedati, kakšna je situacija in kaj moramo storiti, za koliko moramo zmanjšati izpuste,« je dodala 16-letnica. Na vprašanje, ali se naj današnjim protestom pridružijo tudi odrasli, pa je odgovorila: »Sami se morajo odločiti, če želijo, da imajo njihovi otroci prihodnost.«
Na ulice so se tako v prvi vrsti podali otroci in mladina, tako osnovnošolci kot dijaki in študenti, demonstracije pa so vsaj na vzhodu že naletele na mešane odzive politikov.
V Avstraliji jih je denimo tamkajšnji minister za izobraževanje Dan Tehan označil za nekaj, kar ne bi smeli spodbujati, njegova soseda novozelandska premierka Jacinda Ardern pa je medtem mlade, ki protestirajo pohvalila z besedami: »Slišimo vas in nadaljujemo pripravo poti za ogljično neodvisnost. Prosim, še naprej prihajajte s čim več ljudmi, saj svojih ciljev enostavno ne moremo doseči sami.«
Tudi v Sloveniji so mladi glasno izrazili svoje nestrinjanje glede podnebnih politik. Na Kongresnem trgu v Ljubljani se je po oceni organizatorjev zbralo 5000 mladih, ki so se jim pridružili tudi predšolski otroci v spremstvu staršev. Nimamo planeta B, Vam so bile dovoljene sanje, mi bomo živeli nočno moro, Mislim na znanost, torej sem, Danes na meniju: prekajena Zemlja ter Podnebne spremembe niso cool, je le nekaj napisov, ki so jih zapisali na številne transparente, protest pa pospremili z bobnanjem in glasbo. »Kradete nam našo prihodnost in prihodnost naših otrok, ker vam je mar za naslednje volitve, ne za naša življenja. Tu smo, ker moramo biti tu,« je poudarila Reja Debevc, ena izmed protestnic, ki je ta teden na temo podnebnih sprememb govorila tudi s poslanci Evropskega parlamenta v Strassbourgu. Kot je povedala, so jo politiki razočarali. »Sprememba mora priti od nas, mladih, ker se na starejše ne moremo več zanesti,« je poudarila. Ljubljanski protestniki bodo svoje zahteve danes predali tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu in nato še predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu.
Generacijo odraslih je na protestu v Ljubljani med drugim predstavljal Andrej Rozman - Roza. Ta je spomnil, da je kljub tehničnemu napredku navkljub vsaka nova generacija bolj ogrožena. »Rodili ste se v svet goljufij, ki jih opravičujejo vse mogoče zgodbe in celo zakoni. Največja goljufija pa je postala denar, ki je podivjal,« je med drugim sporočil mladim in izrazil upanje, da današnji podnebni štrajk ne bo enkratni dogodek.
Podnebni štrajki poleg prestolnice potekajo še v drugih slovenskih mestih, v Mariboru, Kopru, Novem mestu, Ravnah na Koroškem, Ormožu, Slovenskih Konjicah in Kamniku, kot je napovedala švedska pobudnica Greta, ki so jo te dni tri norveške opozicijske politične stranke nominirale za Nobelovo nagrado za mir, pa mladi danes ne bodo rekli zadnje. K protestom jih poganjajo dejstva, da se kljub 30 letom svaril o resnih posledicah izpusti toplogrednih plinov še vedno zvišujejo, emisije ogljikovega dioksida so tako leta 2017 kot lani dosegle rekordne ravni. Čeprav so voditelji držav leta 2015 v Parizu sprejeli pariški sporazum, ki jih zavezuje k omejitvi dviga globalne povprečne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo, pa poti do tega cilja tudi štiri leta pozneje ostajajo nejasne.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: