Od laboratorija do plesnega studia: slovenski znanstveni projekti, ki spreminjajo življenja
V času, ko nas preplavljajo informacije, je prav znanost tista, ki nam pomaga razumeti svet in ga spreminjati na bolje. V studiu sta se nam pridružili izr. prof. dr. Luca Lovrečić, pionirka genomske medicine v Sloveniji, raziskovalka redkih bolezni in ena prvih prejemnic priznanja Nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«, ter Manca Peskar, raziskovalka na področju kognitivne nevroznanosti, zaposlena na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper ter ena zadnjih prejemnic istega priznanja (2025), ki z evropskim projektom Neurodance išče nove načine, kako z gibanjem izboljšati delovanje možganov.
Dr. Luca Lovrečić: kako ji je priznanje odprlo vrata v svet genomike
Ko je dr. Lovrečićeva prejela priznanje Nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«, je genomika v tujini že tekla z desetletno prednostjo pred domačim okoljem.
Program in odlični mentorji so ji pomagali do ključnih povezav: na ljubljanski porodnišnici, kjer je deloval edini laboratorij s človeškimi vzorci, je prek mentorja vzpostavila sodelovanje z Massachusetts General Hospital in Harvardom. Tam je eno leto delala na raziskavah na samem robu takrat znanega in v Slovenijo prinesla tehnologije ter znanja, ki so lokalno pospešila razvoj genomske medicine.
Njen fokus ostaja človek: vsaka družina in vsak pacient sta zgodba zase. Napredne genomske tehnologije in bioinformatična orodja danes omogočajo, da slovenski bolniki dobijo diagnostiko na ravni najboljših evropskih centrov. Največji izziv pa ni več »branje« genoma, temveč razlaga genetskih podatkov in njihovo smiselno umeščanje v klinično sliko posameznika.
Manca Peskar: od plesne intervencije do velike klinične študije
Peskarjeva svoje delo postavlja na presečišče psihologije, nevroznanosti in gibanja. V evropskem projektu Neurodance preučuje, kako lahko ples pri Parkinsonovi bolezni dolgoročno izboljšuje motoriko, kognitivne funkcije, socialno vključenost in počutje – ter bolniku za trenutek vrne identiteto plesalca namesto bolnika.
V ZRS Koper je poleg tega soustvarila tudi zahtevno študijo dolgotrajnega ležanja (bed rest), izvedeno v Splošni bolnišnici Izola: udeleženci so 21 dni ostali v vodoravni legi, sodelovalo je več kot 90 raziskovalcev iz Slovenije in tujine. Zdaj ekipa vstopa v najzahtevnejšo fazo – analizo zbranih podatkov na fiziološkem, kognitivnem, psihološkem in socialnem nivoju.
Več o tem, kako se v laboratorijih rojevajo rešitve za redke bolezni, kako mladi raziskovalci iščejo navdih v znanosti in zakaj sta radovednost in pogum ključ do vsakega preboja, izveste v celotni epizodi podkasta, ki vas čaka na začetku prispevka.
Naročnik oglasne vsebineje L'Oréal Adria
