Živimo v času popolnosti, a smo vse bolj tesnobni. Psihiater razkriva, zakaj

Živimo v času, ko se od človeka pričakuje, da je uspešen, srečen in brezhiben v vseh pogledih. A prav nenehna potreba po popolnosti lahko postane vir stiske in tesnobe. Psihiater dr. Vladimir Milošević v podkastu Onaplus pojasnjuje, zakaj je sprejemanje lastne nepopolnosti pomemben korak k večji notranji svobodi, kako nam spontanost pomaga pri soočanju z življenjskimi spremembami in zakaj podoba, ki jo ustvarjamo za druge, nikoli ne more nadomestiti pristnega stika s seboj.

Spontanost je eden ključnih odgovorov na tesnobo

Po besedah dr. Vladimirja Miloševića, ki je pred kratkim izdal knjigo Depresija in ustvarjalnost, se vsak človek na življenjske preizkušnje odzove drugače. »Ne razvije vsak tesnobe,« je dejal in pojasnil, da imamo različno stopnjo odpornosti oziroma rezilientnosti. Nekateri se novim okoliščinam prilagodijo hitreje in lažje, drugi težje.

Po njegovem pa pomembno vlogo igra tudi spontanost. »Spontana oseba je bolj sposobna odreagirati na svet, kakršen je,« je poudaril. Sodobni način življenja nas pogosto sili v ustaljene vzorce, zato se novih situacij lotevamo na stare načine. Ko ti ne delujejo več, trčimo ob zid. Ljudje, ki ohranijo več spontanosti, pa se po njegovih besedah lažje in bolj ustvarjalno odzovejo na spremembe, zato jih tesnoba pogosto ne preplavi tako močno.

Perfekcionizem ni odličnost, ampak strah pred nepopolnostjo

Dr. Vladimir Milošević je v studiu opisal povezavo med perfekcionizmom in narcističnimi težnjami. »V ozadju perfekcionizma je sporočilo: 'Pokazati se moram kot idealen,'« je pojasnil. Človek zato od sebe zahteva popolnost in težko sprejme, da je lahko tudi nepopoln. Zato je, kot pravi, ključno, da si dovolimo biti »dovolj dobri«, ne pa popolni. Prav sprejemanje lastne nepopolnosti je po njegovem pomemben korak k večji notranji svobodi.

Živimo v narcistični družbi, kjer moramo ves čas dokazovati svojo popolnost

Dr. Milošević je prepričan, da živimo v kulturi, ki od človeka pogosto zahteva, da se nenehno predstavlja kot uspešen, srečen in vsemogočen. »Vsak mora pokazati, da vse zmore, da mu je vse blizu, da mu je ves čas lepo,« pravi in opozarja, da družbena omrežja ta pritisk še dodatno krepijo.

Za popolno podobo, ki jo ustvarjamo navzven, pa se lahko skriva praznina. Človek se začne poistovetiti s sliko, ki jo kaže drugim, in se oddalji od svojega resničnega jaza. Kot pravi Milošević, v trenutku, ko se ta podoba sreča z realnostjo, lahko razpade, človek pa ostane soočen s praznino, pred katero je dolgo bežal.

Vabljeni k ogledu celega podkasta, kjer je bila poleg psihodramskega terapevta dr. Vladimirja Miloševića gostja še igralka Maja Martina Merljak.