PODKAST NA ROBU

Živa Gornik: Senzibilnost do seksualnih vsebin se znižuje, fantazije zvišujejo

Sogovornica v podkastu Na robu pojasnjuje vse spremembe, ki se zadnja leta dogajajo v seksualni industriji. Zlahka govorimo o seksualni revoluciji.
Fotografija: »Predvsem je pomembno, da se nove generacije nauči ločevati med resničnimi možnostmi fizičnega telesa in tem kaj dela nekdo, ki je natreniran in navajen,« poudarja antropologinja Živa Gornik. Foto: Marko Feist
Odpri galerijo
»Predvsem je pomembno, da se nove generacije nauči ločevati med resničnimi možnostmi fizičnega telesa in tem kaj dela nekdo, ki je natreniran in navajen,« poudarja antropologinja Živa Gornik. Foto: Marko Feist

Najstarejša obrt in kot seksualnost nasploh v času 21. stoletja doživljata ogromne spremembe. Prostitucija in celotna seksualna industrija, v katero, po besedah Žive Gornik, antropologinje in mlade raziskovalke, ki med drugim na terenu preučuje tako imenovano transakcijsko spolnost, sodi ogromen del, od hotelov do strokovnih raziskovalcev, ki se s seksualnostjo ukvarjajo, se digitalizira, močno pa nanjo vplivata tudi umetna inteligenca in pametni roboti, ki lahko ustrežejo željam vsakega posameznika.

»Z digitalizacijo seksualne industrije pomeni, da se tudi različne oblike seksualnega dela in prostori digitalizirajo. Na kakšen način? Iz ene strani lahko rečemo, da iz vidika oglaševanja, informacij, na drug način pa iz vidika odpiranja novih prostorov. Če so bili prej ti prostori nekaj fizičnega, recimo hoteli, ulice, bencinske črpalke, striptizi klubi, zdaj lahko govorimo še o prostorih na spletu, na primer forumi, klepetalnice in druge platforme, kjer lahko te vsebine prejemamo,« pojasni sogovornica in razloži, da to na seksualno industrijo deluje tako pozitivno kot negativno. Pri tem se spreminjajo dinamike moči in tudi nadzor.

Težko ločimo med porneso in hollywoodsko igralko

Poleg sprememb na področju dostopnosti se v tem času spreminja tudi odnos do seksualne industrije. Mladi namreč, po ugotovitvah sogovornice, takšnega dela ne obsojajo in stigmatizirajo.

»Takšno obnašanje je deviantno le v splošnem pogledu, da pa mladi tega ne obsojajo, je posledica popularne kulture. Spolne vsebine so namreč postale del vsakdana, so v filmih, glasbi in tudi če pogledamo običajne vplivnice in vplivneže, recimo Kim Kardashian in podobne, so zelo seksualizirane. Zelo zanimivo je recimo gledati rdečo preprogo oskarjev ali pa podelitve nagrad za porno igralke in igralce – velikokrat v resnici ne ločiš, katera je pornesa in katera hollywoodska zvezda,« pojasni Živa in še doda, da se nasploh vedno več govori o spolnosti, te teme postajajo vedno bolj domače: »In s tem se naša senzibilnost znižuje.«

Glede na vse spremembe, ki jih doživljajo seksualnost in tudi osebni odnosi, lahko govorimo o neke vrste seksualni revoluciji, ki pa je v velikem delu posledica vse večjega umika ljudi v osamo. Ogromno sprememb se je namreč zgodilo ravno v času epidemije koronavirusa.

»Bolj, ko se mi umikamo v fizično osamo, bolj prihajajo na plan naši odnosi, kako naj bi bili ti videti, sprašujemo se, ali si sploh še želimo takšnih, v katerih smo,« ugotavlja raziskovalka in dodaja, da je zaradi vseh platform iz odnosov, ki nam ne ustrezajo, veliko lažje izstopiti.

Spreminjajo se torej dostopnost, prostori in odnosi v realnosti, zelo pa se spreminjajo tudi pričakovanja oziroma fantazije.

»Zdaj več ne vemo, kaj je resnično dosegljivo in kaj ni. To, kar vidiš na spletu, je nekaj zaigranega, nekaj prilagojenega. Te vsebine ustvarjajo ljudje, ki so tega vajeni. In ko gledalec to gleda in je s tem del te vsebine, težko loči med tem, kaj realno zmore in kaj si domišlja, da lahko zmore,« pravi Gornikova. Zakaj je to lahko problem? Prisluhnite podkastu Na robu, ki ga najdete TUKAJ, na Delo.si.

Preberite še:

V prodaji