Dr. Saša Krajnc o vzgoji sina in soočanju s težkimi občutki: S tem sem dosegla tisto bistveno (VIDEO)
Sodobna družba od nas zahteva, da opravljamo vse več vlog. To še posebej drži za matere, ki v poplavi popolnih slik materinstva na družbenih omrežjih, pogosto živijo z občutkom krivde, da niso dovolj dobre. Pri tem se ujamejo še v dodatno zanko, da morajo otroku dati le najboljše in da ga ne smejo izpostavljati slabi volji, jezi ali negativnim situacijam.
A vsak izmed nas je zgolj človek, ki ima dobre in slabe trenutke, dneve, včasih celo tedne ali mesece. Bi morale matere ta del sebe v času vzgoje zakriti? Potlačiti bolečino in se pred otrokom pretvarjati, da je vse v najlepšem redu?
Čeprav takšno pot ubere marsikatera ženska, to ni najboljša rešitev, in to ne samo zanjo, ampak tudi za otroka, meni sociologinja, psihoterapevtka, coachinja in avtorica dr. Saša Krajnc, ki se pri svojem delu posveča osebni rasti, samospoznavanju in preseganju tradicionalnih vzorcev pridnosti.
Dr. Krajnčeva je v tretji epidozi podkasta Onaplus opozorila, da otroci v vsakem primeru zaznavajo naša čustva, ne glede na to, kako spretno se nam zdi, da jih skrivamo.
»Otroci so genialni v tem, kako čutijo, kaj se dogaja znotraj nas. In ravno na naš najslabši dan najbolj pritiskajo na naše gumbe,« je povedala in razložila, kako se je sama lotila tega problema. Ko je njen sin odraščal, se je odločila, da svojih težav ne bo maskirala pred njim.
Otroku lahko povemo, da potrebujemo čas zase
Sprva ji je instinkt sicer govoril, naj negativne občutke pred sinom potisne na stan, »zato da bi bila pred njim v redu«, a se jih je sčasoma naučila ubesediti na »zdrav in konstruktiven način«. To je storila tako, da je sinu začela komunicirati, kdaj potrebuje čas zase.
»Naučila sem se povedati: "Glej, jaz sem zdaj jezna ali pa, zdaj ne morem in zato se bom za nekaj trenutkov umaknila v kopalnico, sobo ali kamorkoli." Prav povedala sem mu: "To ne pomeni, da te zapuščam, samo, da se moram pogovoriti s svojo jezo." In to sem počela, odkar je bil majhen, kadar je bilo treba, kadar je pač bila situacija taka, da sem bila z otrokom sama.«
S svojim sinom je psihoterapevtka torej spregovorila iskreno in jasno, brez otroškega olepševanja, kar je prineslo neverjetne rezultate.
»Začela sem opažati, da je on to začel povzemati,« nam je razkrila. Sin ji je v situacijah, ko so ga preplavila negativna čustva, dejal: »Jaz zdaj ne morem govoriti s tabo, ker sem jezen in grem predihat svoja čustva.«
»Takrat se mi je zdelo, da sem dosegla svoj namen oziroma da se dogaja tisto, kar je res bistveno, da znamo poslušati sebe,« nam je povedala dr. Krajnčeva in dodala: »Če že od malega otrok ve, da je jezen in zna to ubesediti in potem ne nazadnje tudi poskrbeti za to jezo na konstruktiven način, menim, da sem vsakič znova dosegla to, kar želim otroka naučiti v prvi vrsti.«
Dr. Saša Krajnc je v podkastu Onaplus razložila tudi, zakaj ženske tako stremimo k popolnosti in kako same sebe lahko ozdravimo občutka nevrednosti. To in še druge pasti materinstva je naslovila v družbi še ene gostje novinarke in pisateljice Ane Rozman ter voditeljice podkasta Onaplus Mance Čampe Pavlin. Prisluhnite pogovoru treh mater, ki so iskreno spregovorile o tem, kako je biti mama v 21. stoletju.
