VIDEO: Iskanje smisla po težkih preizkušnjah (Tadeja Brankovič in Tomaž Mihelič)

O izjemni moči osebne volje, vztrajnosti in pogumu smo govorili s Tadejo Brankovič, nekdanjo vrhunsko biatlonko, štirikratno udeleženko zimskih olimpijskih iger, ki je po koncu športne poti v avtobiografski knjigi Peta olimpijada odkrito spregovorila o boju z rakom, ločitvi, osebni rasti in iskanju življenjske moči, ter Tomažem Miheličem, slovenskim novinarjem, pisateljem in članom priljubljene glasbene skupine Sestre, ki se je v zadnjem obdobju posvetil dobrodelnosti. Je tudi avtor letos izdane knjige Camino 33 – To ni še ena knjiga o Caminu.

Tadeja Brankovič: Kje je našla moč v najbolj temnih trenutkih, ko je šlo vse narobe?

Tadeja pravi, da so bile štiri olimpijade zgolj priprava na peto olimpijado, torej na čas po zaključeni karieri, ko si je želela mirnega družinskega življenja. Navajena je bila, da je bilo v športu vse ves čas strukturirano, ko pa si je želela drugačne zgodbe, je šlo vse narobe: ločitev, diagnoza raka, soočanje z izrednimi stanji. In kje je v takšnih trenutkih našla moč?

Tomaž prikimava Tadejini moči in dodaja, da nihče namesto nas ne more prevzeti odločitve za smer življenja. Do takšnih izkušenj je prišel tudi kot delavni terapevt v tujini. Njegovi trditvi se pridružuje Tadeja, ki pravi, da jo je vodilo predvsem to, da ima še toliko stvari, ki jih želi v življenju doživeti.

Tomaž Mihelič: Od kod potreba po pomoči drugim?

Tomaž Mihelič, ki v okviru Humanitarnega umetniškega zavoda sestre Marlene pomaga posameznikom v Afriki, ki živijo v pomanjkanju, ter podpira akcijo zbiranja rabljenih očal za ljudi iz držav v razvoju, se v teh dneh odpravlja v Afriko za obdobje štirih mesecev, kjer bo pomagal v okviru humanitarnega zavoda, katerega ustanovitelj je.

Tomaž meni, da je pomoč drugim delno privzgojena, delno pa je že v nas. Sam velike zasluge za odprtost in srčnost pripisuje staršem, ki so ga vzgajali na takšen način. Pri tem pa poudarja, da ga ne izpolnjuje to, da lahko pomaga, saj pomaga lahko vsak, ampak da se na stisko, ki jo opazi, preprosto odzove. Bistveno se mu zdi, da spodbuja druge k boljšemu življenju, tudi s knjigo, ki jo je napisal. Odzivi, ki jih dobi nazaj, pa so nekaj, kar ga napolni, radosti.

Tadeja Brankovič: Nikoli nisem nikogar obtoževala ali krivila za lastno stanje

Tadeja priznava, da je v življenju hvaležna za veliko stvari, predvsem pa se je vedno v težkih preizkušnjah spraševala, kaj sama lahko naredi drugače. Pravi, da se tudi o težkih stvareh rada pogovarja, in na to, ko kdo meni, da odkriva stare rane, odgovarja, da je njena težnja usmerjena v to, da si želi priti do izvornega bistva. Prepričana je, da je pomembno, da v življenju razmišljamo s svojo glavo in da se upamo izpostaviti, povedati svojo zgodbo.

Tomaž Mihelič: Samo eno življenje imamo

Tomaž je prepričan, da se lahko v življenju zatečemo k različnim razlagam o življenju in smislu, pri čemer pa je ključno zavedanje, da imamo zgolj eno življenje, zato je odvisno od nas, čemu bomo dajali pozornost in kako bomo svoj obstoj izkoristili. Kako pa Tomaž v hitrem tempu najde svoj izvorni glas?

Vabljeni k poslušanju celotne epizode podkasta s Tomažem in Tadejo, ki ga najdete na začetku tega prispevka.