Več poti do otroka, več rojstev? Kaj prinaša razširitev pravic do OBMP

Na prve otroke po razširitvi dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) za samske ženske in ženske v istospolnih razmerjih bo treba še počakati. A prvi postopki že potekajo. Od začetka leta so na državno komisijo za OBMP poslali 32 primerov, pri katerih so potrebne darovane spolne celice, je v podkastu Na robu povedala dr. Nina Jančar, vodja oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo na Ginekološki kliniki v Ljubljani.

Sedem žensk oziroma parov potrebuje darovane jajčne celice, 25 darovano seme. Med slednjimi je šest samskih žensk in trije ženski istospolni pari. Na ljubljanskem oddelku za OBMP so doslej obravnavali eno samsko žensko in dva ženska para, ki čakajo na začetek postopkov.

Toda za številkami so zgodbe ljudi, ki si želijo otroka. Četudi samih pričevanj, kako je pri samskih ženskah ali ženskah iz istopolnih razmerij, še nima, pa je Jančarjeva povedala, kako velika je želja heteroseksualnih parov, ki morajo do otroka priti s pomočjo OBMP.

»Vsaka menstruacija, ki pride, je eno veliko razočaranje,« je povedala dr. Jančar. Sama hormonska stimulacija po njenih besedah pogosto ni najtežji del postopka. Težja je negotovost. Čakanje. Upanje. In možnost, da tudi po tednih injekcij, pregledov in pričakovanj rezultat znova ni pozitiven.

Ob novih možnostih pa se odpirajo tudi vprašanja, ki segajo daleč onkraj medicine. Kaj pravzaprav naredi nekoga za starša? Je to genetika, nosečnost, vsakodnevna skrb – ali nekaj, česar ni mogoče izmeriti?

Drugod po Evropi se zato vse glasneje razpravlja, ali bi moral imeti odrasel otrok tudi pravico vedeti, od koga genetsko izvira. FOTO: Shutterstock

Dr. Dušica Pleterski Rigler, upokojena pediatrinja z usmeritvijo v infektologijo in nekdanja dolgoletna članica Komisije RS za medicinsko etiko ter članica komisije za OBMP, opozarja, da genetska vez sama po sebi ni zagotovilo dobrega starševstva. Iz svojih dolgoletnih izkušenj se spominja tudi družin, v katerih je otrok že pred desetletji odraščal z dvema materama. V zdravstvenem okolju, pravi, pri tem ni opažala odpora.

Obenem poudarja pomembno razliko: pravica do otroka ne obstaja. Obstaja pravica posameznika, da se odloča o tem, ali bo imel otroka, država pa lahko pri tem zagotavlja medicinsko pomoč. Otrok sam pa ni predmet želje odraslega, temveč oseba z lastnimi pravicami.

Identitete darovalca ne more izvedeti

Ena od teh pravic odpira še občutljivejšo razpravo. Otrok, spočet z darovano spolno celico, v Sloveniji ne more izvedeti identitete darovalca. Lahko pa ob določenih zdravstvenih razlogih pridobi pomembne zdravstvene podatke. Drugod po Evropi se zato vse glasneje razpravlja, ali bi moral imeti odrasel otrok tudi pravico vedeti, od koga genetsko izvira.

Zakaj lahko pri nas spolne celice enega darovalca uporabijo le v dveh družinah? Zakaj socialna mati v družini istospolnih partnerk še vedno koristi očetovski dopust? In ali lahko razširitev dostopa do OBMP vpliva tudi na rodnost?

Tudi o tem prisluhnite v novi epizodi podkasta Na robu.