Vasja Jager: Najin stik z Anito Ogulin je bil grobo pretrgan

Vasja Jager je eden redkih, ki mu je Anita Ogulin, izjemna ženska in humanitarka, zaupala najbolj intimne podrobnosti svojega življenja. Celo več kot le zaupala, Vasja je imel čast, da je Anitino življenje popisal v knjigo z naslovom Tako zelo vas imam rada (Mladinska knjiga). V podkastu Oneplus je spregovoril tudi o tem zanimivem naslovu.

»Ko sva pisala knjigo, nisva imela naslova. Verjela sva v to, da se bo naslov našel sam od sebe, ko bo knjiga napisana. Ta stavek, ’tako zelo vas imam rada’ je bila njena zapuščina temu svetu. Ona je to ves čas govorila in tako močno si je še želela živeti ravno zaradi tega, ker je imela ljudi tako rada in bi jim še veliko rada dala. Ko se je knjiga sestavila, se mi je ravno ta stavek zdel najboljši opis tega, kar je ona udejanjala,« opisuje avtor knjige.

V pogovoru opiše proces nastajanja knjige, kakšni so bili njuni četrtki in kdaj jih je bilo konec. »Ta stik, kakorkoli je bil ljubeč in izpolnjujoč, ni imel časa, da bi zrasel v reden odnos, ker je bil zelo grobo pretrgan z njeno smrtjo,« pove.

Nimam njenih svetniških kapacitet

A kljub njunemu kratkemu skupnemu času ga je Anita naučila, da te besede skuša sedaj živeti tudi sam. »Ta stavek, tako zelo vas imam rad, skušam udejanjati v svojem življenju, najprej v svojem mikro okolju, torej v odnosu do svoje družine, nato tudi v širši družbi in pa tudi v odnosu do sebe.

Po letih nekih preizkušenj sem v stiku z Anito dobil lekcijo, da mora človek kdaj tudi sebe postaviti na prvo mesto. Nič ni narobe, z egom, da ga kdaj objamemo, pocrkljamo. Šele ko vzpostaviš zdrav ego, temelj in dobiš življenjsko energijo, to radost lahko širiš navzven.

Jaz nimam takšnih svetniških kapacitet, kot jih je imela Anita, da bi se lahko popolnoma razdal drugim. Najprej moram vzpostaviti sebe, nato vsak dan znova dokazovati in reči ’tako zelo vas imam rad’ svoji družini in ko tu nastane moj svet varen, se lahko širim ven.

Morda bom kdaj tudi prerasel svoje mikro okolje in lahko naredil kaj večjega, a zaenkrat se učim loviti ravnotežje med biti popoln egoist in gledati nase ter biti popolnoma brez ega in delovati za druge. To zlato sredino, da pogledamo tudi malo nase, mi je dala njena zgodba,« je zaupal v pogovoru.

Rekel sem ji, da bi zaradi travm lahko postala Hitler

V knjigi bralca najbolj pretrese Anitino kruto otroštvo, ki je presunilo tudi Vasjo. »Svojo zgodbo bi lahko obrnila v izgovor, da bi delala slabo. Ko mi je razkrivala svoje stvari, sem ji na neki točki dejal: ’Gospa Anita, vi bi morali biti Hitler. Vi bi morali sovražiti vse ljudi, sejati zlo, zdraviti svojo bolečino.’ To namreč ljudje počnejo in nato rečejo, da so imeli težko otroštvo. Še na sodišču je to alibi. Ona nikdar tega ni jemala kot izgovor.«

Sogovornik še pove, da je imela Anita izjemno sposobnost prav vsakemu dati občutek, da je nekaj posebnega. Zaupal je, da je njeno smrt kljub njunemu kratkemu poznanstvu, doživljal zelo intenzivno.

»Ko je Anita umrla, me je res zadelo. Zadelo me je, da glasu na drugi strani telefona ne bo več, upaš, da je nekje na lepšem kraju. Na morju,« pove sogovornik.

Kakšno odgovornost je občutil po tem, ko je dal obljubo umirajočemu človeku, prisluhnite v podkastu, ki ga najdete TUKAJ.