V času, ko tehnologija v gorah zelo pomaga, me je rešil pes Whiskey (Patrik Jagunić in Janez Toni)

V podkastu Onaplus sta gostovala alpinist in turni smučar Patrik Jagunić, ki je na Norveškem preživel dobrih sedem ur pod snežnim plazom, in Janez Toni, priznani alpinist in gorski reševalec, ki že vrsto let sodeluje v zahtevnih reševalnih akcijah v gorah. Gosta sta odprla iskren in pretresljiv vpogled v ekstremne situacije, v katerih odločajo znanje, fizična in psihična pripravljenost, pa tudi sreča, skupnost in pogum.

Patrik Jagunić: Takih primerov je peščica, večina jih umre v 15. minutah

Lanskega marca se je Patrik Jagunić s skupino prijateljev odpravil na Norveško, kjer so iskali snežne linije za smučanje v Lingenških Alpah. Zaradi visoke plazovne nevarnosti so se tisti dan odločili za plezanje po ledenih slapovih. Med plezanjem se je utrgal prvi plaz, nato še drugi, tretji plaz pa jih je med vračanjem do avtomobila povsem zasul. 

Patrik je opisal, da je reševalna akcija po plazu najintenzivnejša prvo uro in pol do dve uri, saj po tem času statistično verjetnost preživetja močno upade. Njegova družina je za nesrečo izvedela okoli pete ure, ob devetih zvečer pa so jim reševalci sporočili: »Žal nam je, ampak zdaj ne iščemo več preživelega, ampak iščemo truplo.« Sam v tem času ni razmišljal, da bi sporočil, da je živ, temveč predvsem, kako bi reševalcem posredoval svojo lokacijo in jim olajšal iskanje. Poudaril je, da reševalci v takšnih akcijah tvegajo lastna življenja, saj so izpostavljeni enakim nevarnostim kot ponesrečenci. »Ne gre le za nesrečo ponesrečenca, nevarnost lahko kadarkoli doleti tudi reševalce,« je opozoril.

Janez Toni: Kako razmišljajo tisti, ki rešujejo življenja

Gorski reševalec Janez Toni je razkril ozadje reševalnih akcij, ki zahtevajo izjemno fizično pripravljenost, natančno načrtovanje in hitro prilagajanje razmeram. Poudaril je tudi psihološki pritisk, s katerim se reševalci soočajo, saj njihove odločitve pogosto neposredno vplivajo na življenje drugih. Ena najtežjih dilem je odločitev, kdaj akcijo prekiniti zaradi nevarnosti za reševalce, kot pravi, so to trenutki, ki odpirajo kompleksna etična vprašanja.

Nedolgo nazaj je v medijih zaokrožila informacija, da so v lanskem letu v slovenskih gorah zabeležili petdeset smrtnih žrtev, kar je največ v zadnjih dvajsetih letih. Ob pretresljivi številki nas je zanimalo, ali se ljudje dovolj spoštljivo in odgovorno odpravijo v gore. Janez Toni je v pogovoru poudaril, da so izobraževanje, postopno pridobivanje izkušenj in sodelovanje znotraj gorniške skupnosti ključni za varno gibanje v gorah. Slovenija ima močno tradicijo alpinizma in dostopno izobraževanje, ki lahko bistveno zmanjša tveganja. Hkrati pa izkušnje obeh sogovornikov potrjujejo, da v gorah vedno ostaja tudi element nepredvidljivosti, zaradi katerega sta spoštovanje narave in dobra priprava nujna.

V pogovoru, kjer je Patrik delil, kakšni občutki so ga preplavljali v zadnjih desetih mesecih od nesreče, Janez pa razbija stereotip o alpinizmu kot ekstremnem športu in poudarja, da nevarnost pogosto pomeni, da je nekje že prišlo do napake, boste izvedeli veliko do zdaj še neznanega. Predvsem pa spoznali, kako veliki ljudje so marsikateri alpinisti. Tudi naša sogovornika. Vabljeni k poslušanju podkasta, ki ga najdete na vrhu prispevka.